kr=vb. impf. (8.571-8.670)

8571. spomẹ̑nkovati se, -ujem se, vb. impf. = pomenkovati se, C., Z.
8572. spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.- Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.- Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
8573. spomínjati, -am, vb. impf. ad spomniti; 1) erinnern; — vorbedeuten, Cig.; — in Erinnerung bringen, erwähnen, Cig., Vrt.; s. kaj, tudi: s. česa, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, sich besinnen; s. se koga, česa; tudi: s. se na koga, na kaj; — 3) s. na koga, an jemanden denken; Dekle kitice nareja, Pa na ljubčeka spominja, Npes.- M.
8574. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
8575. spomíšljati, -am, vb. impf. ad spomisliti, Krelj.
8576. spọ̑mniti, -nim, vb. pf. 1) erinnern; s. koga česa (an etwas); spomni me te reči! Cig.; nav. spomniti koga na kaj; — s. se, sich erinnern; s. se koga (česa), na koga (kaj); zdaj sem se spomnil, jetzt ist es mir eingefallen; spomni se me, kadar se ti bo dobro godilo! — 2) vb. impf. gedenken, Meg.; spomnite! seid eingedenk! Dict., Jsvkr.; s. na koga (kaj), Trub.; spomnite na moje besede! Krelj; ne spomni na pregreho moje mladosti! Kast.; Bog spomni na Noeta, Ravn.; Na-te bom spomnil, Dokler bom živ, Npes.-K.; — tudi: s. se, Kr.- Levst. (Zb. sp.), Mik. (V. Gr. IV. 313.); — prim. spomeniti.
8577. spomnováti, -ȗjem, vb. impf. = spominjati, Burg.
8578. sponȃšati, -am, vb. impf. ad sponesti; 1) vorwerfen, vorhalten, Meg.; s. komu kaj, Cig., Jan., C., nk.; — 2) s. koga, jemanden spöttisch nachahmen, nachäffen, C.; s. kaj: ptice sponašajo človeške besede, Hip. (Orb.); — ( nam. vzp-?).
8579. sponȃšati se, -am se, vb. impf. ad sponesti se; 1) = ponašati se, sich aufführen, Jsvkr.; — 2) = izponašati se, gut fortkommen, gedeihen, Cig., Jan., M.
8580. spǫ́nati, -am, vb. impf. fesseln: konja s. na paši, Cig.
8581. spopádati se, -pȃdam se, vb. impf. ad spopasti se; 1) einander angreifen, Jan.; — 2) = sprijemati se, zusammenkleben, C., M.; prsti se od grozdja spopadajo, Z.
8582. spoprijẹ̑mati se, -am se, vb. impf. ad spoprijeti se, Z.
8583. sporazumẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad sporazumeti se; s. se s kom, mit jemandem sich zu verständigen suchen, nk.; — im Einverständnisse sein, sich vertragen; z vsem svetom se je lahko sporazumevala, Jurč.
8584. sporẹ́kati se, -rẹ̑kam se, vb. impf. ad sporeči se; zanken, Cig., C.
8585. sposǫ́biti, -ǫ̑bim, vb. impf. fähig machen, qualificieren, Cig.
8586. spoštováti, -ȗjem, vb. impf. in Ehren halten, achten; s. koga, jemandem Achtung zollen; spoštovani gospod! geehrter Herr!
8587. spotíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad spotekniti se; stolpern; — jezik se mu spotika, er stockt in der Rede, Cig.; — Anstoß nehmen: s. se nad čim; spotika se nad menoj, ich bin ihm zum Ärgernis, Cig.
8588. spotikávati se, -am se, vb. impf. = spotikovati se, Mur.
8589. spotikováti se, -ȗjem se, vb. impf. = spotikati se.
8590. spoznávati, -am, vb. impf. ad spoznati; 1) erkennen; počasi s. resnico; — kennen lernen; prijatelje spoznavamo v nesreči; — erachten; za dobro s.; — 2) anerkennen; — 3) bekennen, Cig.; — prim. spoznati.
8591. správljati, -am, vb. impf. ad spraviti; 1) auszusöhnen suchen: že dolgo spravljam brata, pa ju ne morem spraviti; — 2) aufbewahren: denar v omaro s.; s. (= ne razsipavati), ogr.- Valj. (Rad); — einheimsen, einbringen: koruzo, mrvo s.; platno s., die Leinwand von der Bleiche nachhause schaffen, C.; — 3) schaffen, bringen: kamenje s pota s.; otroka spat s.; v nesrečo s. ljudi; na dan s. kaj; po hiši s., im Hause (im Zimmer) aufräumen, jvzhŠt.; — s. se, sich anschicken: s. se na pot, k delu; na drevo se s., sich auf den Baum emporarbeiten; — 4) s. se, Umgang haben: z razumnimi ljudmi se s., Mur.
8592. sprę́dati, -am, vb. impf. ad spresti; zusammenspinnen, Cig.
8593. sprę́gati, -am, vb. impf. ad spreči; 1) zusammenspannen, Z.; — 2) conjugieren ( gramm.), Jan., nk.
8594. sprejẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sprejeti; aufnehmen, Mur., Cig., Jan., C., nk.; tajnik sprejema nove člane v društvo, nk.; novice z velikim veseljem s., nk.; nauke s., lernen, C.; — empfangen; goste, denarje s.; Me radi povsod imajo, Me oče, mat' sprejemajo, Npes.-K.; Vsi grejo sprejemat ga, Npes.-Schein.; — übernehmen, Jan.; s. (izprejemati) vojake na trden dopust dane, Levst. (Nauk).
8595. sprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad spremiti; begleiten; mrliča s., der Leiche folgen, Cig., Jan.
8596. sprẹmljeváti, -ȗjem, vb. impf. = spremljati.
8597. sprę́zati, -am, vb. impf. = spregati, Z.
8598. sprhováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sprhniti, vermodern, Nov.
8599. sprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sprijeti; empfangen, willkommen heißen, Jan.; — s. se, einander begrüßen, M.; ( nam. vzpr-).
8600. sprijẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. ad sprijeti se; 1) sich gegenseitig erfassen: za roke se sprijemata, Npes.-K.; — sich feindlich angreifen; — 2) aneinander haften bleiben: vže se udi vkup sprijemajo, vže vstajajo oživljena trupla, Jap. (Prid.); — zusammenkleben: roke se od grozdnega soka sprijemajo, jvzhŠt.; oblaki se sprijemajo (verdichten sich), Cig.; — reč se ne sprijema, die Sache hat keinen Haft, Cig.; — 3) ineinander greifen, zueinander passen, C.
8601. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
8602. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
8603. sproževáti, -ȗjem, vb. impf. ad sprožiti.
8604. spuhováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad spuhniti se, Z.
8605. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
8606. sráčiti se, -im se, vb. impf. die Zunge wetzen: neukretno se obrezata in sračita, Levst. (Zb. sp.).
8607. sramežljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = sramovati se, ogr.- Mik.
8608. sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.- Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.
8609. sramováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich schämen; mlade žene se ne sramujejo psalme peti, Trav.- Valj. (Rad); s. se česa; s. se pred kom.
8610. sráti, sę́rjem, vb. impf. sich der Excremente entledigen.
8611. sŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. = srebati, Mik.
8612. srbẹ́ti, -ím, vb. impf. jucken; noga, prst me srbi; srbi me v prst, Mik.; srbi me v nosu, po nogah; — srbi ga = der Buckel juckt ihn, Cig.; — kaj te to srbi? was kümmert dich dies?
8613. srborítiti, -ı̑tim, vb. impf. muthwillig, ausgelassen sein, C.
8614. srbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = srebati, Mik.
8615. sŕčiti, sȓčim, vb. impf. Muth machen, ermuthigen: s. koga, Cig., C.
8616. sȓčkati, -am, vb. impf. abherzen, Cig.; liebkosen, Z.
8617. srdíti, -ím, vb. impf. zornig machen, Cig., Jan., M.; dušo topi, Boga srdi in pekel kuri, Kast.; s. se, zornig sein, zürnen; Bog se ne srdi z mano, Dalm.; eni se srde in jeze ne samo z ljudmi, ampak tudi sami s sabo, Kast.; s. se na koga, Jan. (H.); ( germ.) s. se črez koga, Kast., Škrb.- Valj. (Rad).
8618. srẹ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen.
8619. srẹ̑bkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
8620. srebríti, -ím, vb. impf. versilbern, Cig., Krelj- M., Burg. (Rok.); Vam bom mreže zlatil, Količe pa srebril, Npes.-K.
8621. srebrnẹ́ti, -ím, vb. impf. silberweiß werden: srebrnijo lasje, Zora.
8622. srebrníti, -ím, vb. impf. = srebriti, Dict.
8623. srẹbúntati, -am, vb. impf. schlürfen, nippen, C.
8624. srẹbútati, -am, vb. impf. stark schlürfen, Gor.- M., Mik., Zora- C., Savinska dol.- C.
8625. srečávati, -am, vb. impf. = srečevati; begegnen; Mladenke me srečavajo, Npes.-K.
8626. srečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad srečati.
8627. srę̑čkati, -am, vb. impf. Lose ziehen, losen, Cig., Jan., nk.
8628. srẹdbováti, -ȗjem, vb. impf. Vermittler sein, C.
8629. srẹ́diti, -im, vb. impf. 1) concentrieren, Cig. (T.); — 2) vermitteln, Meg.
8630. srẹdnikováti, -ȗjem, vb. impf. das Vermittleramt ausüben, C.
8631. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
8632. sretávati, -am, vb. impf. = srečavati, Npes.-Vraz.
8633. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
8634. sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
8635. sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen ( phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; ( pogl. piti).
8636. srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
8637. srkljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, nippen, Cig., Jan.; — kleinweise einsaugen, C.
8638. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
8639. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
8640. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
8641. sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
8642. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
8643. sŕšiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, sich borsten, Cig., Mik.
8644. sršúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = sršiti se, Z.
8645. srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.- C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.
8646. srtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče- Erj. (Torb.).
8647. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
8648. 2. stȃjati, -am, vb. impf. 1) zu stehen pflegen: Paša je na pragu stajal, Npes.-K.; — 2) = stopati, postavljati se: ptič mi je na roko stajal, na gredico pa ni mogel stopiti, Dol.
8649. stȃkati, * -am, vb. impf. ad stočiti.
8650. stanjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stanjiti, Z., Bes.
8651. stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.
8652. stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
8653. stápati, -pam, -pljem, vb. impf., ogr.- Let., Mik.; pogl. stopati.
8654. stȃpljati, -am, vb. impf. ad 2. stopiti; 1) zusammenschmelzen, verschmelzen, Cig., Cig. (T.); — 2) schmelzen, abschmelzen, Mur., Cig., Jan.
8655. stapljeváti, -ȗjem, vb. impf. = stapljati, Met.
8656. stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
8657. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
8658. starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
8659. starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
8660. starẹ́ti, -ím, vb. impf. altern, Jan.
8661. staríčiti, -ı̑čim, vb. impf. altern, Jan.
8662. staríhati, -am, vb. impf. älteln, C.
8663. staríkati se, -am, vb. impf. älteln, Cig.
8664. starináriti, -ȃrim, vb. impf. Trödler sein, trödeln, Cig., Jan.
8665. staríti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem Sorgen machen, C.; — prim. starati 2).
8666. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
8667. stȃvčati, -am, vb. impf. = bolj šepasto hoditi, BlKr.- Let.
8668. stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.
8669. stȃvkati, -am, vb. impf. in Mandeln stellen, Cig., = snopje na njivi v stave (stavke) devati, C.; Za srpom snopje stavka se, Npes.-K.
8670. stebláti, -ȃm, vb. impf. = v stebla iti, Stengel ansetzen, Jan., Kol.; — Zweige treiben: drevo je steblalo, Glas.

   8.071 8.171 8.271 8.371 8.471 8.571 8.671 8.771 8.871 8.971  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani