kr=vb. impf. (8.301-8.400)

8301. skrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad skrajšati; Abkürzungen vornehmen, kürzen.
8302. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
8303. skrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad skrčiti; zusammenziehen; s. se, sich zusammenziehen: srce se neprenehoma razteguje in skrčuje, Vrtov. (Km. k.).
8304. skrę́cati, -am, vb. impf. = skrekati, C.
8305. skrẹgávati se, -am se, vb. impf. = kregati se (greinen), Hal.- C.
8306. skrę́kati, -kam, -čem, vb. impf. keuchen, husten ( z. B. wie ein alter Mann), Z.; kreischen (wie ein Kranker), C.
8307. skrẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. starr werden, gefrieren: vse skrepeni od mraza, Lašče- Levst. ( LjZv.); s. od zime, Vrt.
8308. skrę́tati, -am, vb. impf. ad skreniti; biegen, Mik.
8309. skŕgati, -gam, -žem, vb. impf. zirpen: skržak skrže, C.
8310. skrgútati, -am, vb. impf. = škrgutati, knarren, C.
8311. skríliti se, -im se, vb. impf. sich schiefern, Cig. (T.).
8312. skrivȃljkati se, -am se, vb. impf. Verstecken spielen, Mur.
8313. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
8314. skrljáti, -ȃm, vb. impf. knausern, knicken, Mur.- Cig., Jan.
8315. skrlúpiti se, -ȗpim se, vb. impf. sich mit einer Kruste bedecken, Z.
8316. skŕniti, -im, vb. impf. schmutzen, verunreinigen, C., Z.; pogl. skruniti, skvrniti.
8317. skrnjávčiti, -ȃvčim, vb. impf. = skremžiti: usta s., C.
8318. skrǫ́biti, -im, vb. impf. stärken: perilo s., Cig., Jan.
8319. skropẹlẹ́ti, -ím, vb. impf. = skropeti, Dol.
8320. skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče- Levst. ( LjZv.).
8321. skrpováti, -ȗjem, vb. impf. ad skrpati, Nov.
8322. skŕtati, -am, vb. impf. = škrtati, knirschen: z zobmi skrtati, Zv.; — divji petelin jame "skrtati", potem "poči" in "prevrže" in na zadnje "zabrusi" — pravijo lovci, SlN.
8323. skrúniti, -im, vb. impf. verunreinigen, Jan., Ravn.- M.; — beflecken, schänden, verunehren, entweihen, Cig., Jan., nk.; vi se skrunite na potih vaših očetov, Dalm.; — rod s., Blutschande treiben, Cig.
8324. skŕzati, -am, vb. impf. den Laut, der beim Schneiden mit der Schere gehört wird, erzeugen, Z.
8325. skržetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zirpen, Z.
8326. skubẹ́vati, -am, vb. impf. zu rupfen pflegen, Glas.- Cig.
8327. skúbiti, -im, vb. impf., Z., vzhŠt., pogl. skubsti.
8328. skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
8329. skúcati, -am, vb. impf. = šepati in pocencavati, BlKr.- DSv.
8330. skúčati, -ím, vb. impf. ächzen, winseln, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
8331. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
8332. skȗnkati, -am, vb. impf. jammern, Ščav.; — prim. skučati.
8333. 1. skúpljati, -am, vb. impf. ad 1. skupiti; häufen, sammeln, Cig.; s. se, sich sammeln, Cig., Zora.
8334. 2. skúpljati, -am, vb. impf. = skupljavati, Mur.
8335. skupljávati, -am, vb. impf. = 2. skupljevati, aufkaufen, zusammenkaufen, Mur., Met.
8336. 1. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. skupiti; sammeln, Jan., C.
8337. 2. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, aufkaufen, Mur., Met.; suhe slive skupljuje, Jurč., Dol., jvzhŠt.; skupljevala je ježice, LjZv.
8338. skupováti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, einkaufen, Dict.
8339. skútati se, -am se, vb. impf. = skitati se, SlGor.- C.
8340. skútiti, skȗtim, vb. impf. ekelhaft machen, SlN.- C.; — skuti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, ich verschmähe es, Cig., C.
8341. skuzáti, -ȃm, vb. impf., Alas., pogl. skezati, genügen.
8342. skvekáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati: tja v en dan sk., Jap. (Prid.).
8343. skvę́nčati, -ím, vb. impf. jammern, winseln, M., Z.; matere vse blede skvenče, Ravn.; — prim. skvičati.
8344. skvíčati, -ím, vb. impf. winseln, C.
8345. skvŕniti, -im, vb. impf. = skruniti, Jan.
8346. slabẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) an Kraft (Kräften) verlieren, schwach werden; slabim, meine Kräfte nehmen ab; — schwach sein: kadar zlato govori, vsaka beseda slabi, Jan. (Slovn.); — 2) slabi me, es wird mir übel, C., Gor.
8347. slabẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich schwächer werden: solnčni žarki uže nekaj dni slabevajo, Jurč.
8348. slabíti, -ím, vb. impf. schwächen; sedenje človeka slabi.
8349. slabotíti, -ím, vb. impf. = slabiti, schwächen, Guts.- Cig., Jan.
8350. slȃbšati, -am, vb. impf. 1) schwächer machen, schwächen, Jan., C.; — 2) verschlechtern, Jan.
8351. sláčiti, -im, vb. impf. ad sleči; ausziehen; suknjo s.; entkleiden; otroke s.; s. se, sich entkleiden; — kače se slačijo, die Schlangen häuten sich, C.; — koruzo s., die Maiskolben schälen, Cig.; — grah se slači = se lušči (bälgt sich), Cig.
8352. sladẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) süßlich schmecken, süßeln, Jan.; sladí, es zieht ins Süße, Cig., Gor.; s. po čem, einen (süßen) Beigeschmack haben, Jan.; ( pren.) oba zgleda sladita po cerkveni slovenščini, Levst. (Zb. sp.); — 2) schmecken: komarju sladi kri, Šol.; to mi ne sladi, dazu habe ich keine Lust, Dalm.- M.
8353. sladíti, -ím, vb. impf. 1) süß machen, versüßen; ( fig.) versüßen, würzen; to mi življenje sladi; — 2) s. se, süß thun, schmeicheln, Mur., C.; s. se komu, jvzhŠt.; — 3) sladi se mi, es gelüstet mich, C., Z.
8354. sladkáriti se, -ȃrim se, vb. impf. scherwenzeln, Jan.
8355. sladkáti se, -ȃm se, vb. impf. freundlich oder zärtlich thun; s. se komu, okoli koga, jemandem hofieren, ihm schmeicheln.
8356. slȃjati, -am, vb. impf. süßen, Z.; s. se, süß werden: sad se slaja, Danj. (Posv. p.).
8357. slȃjšati, -am, vb. impf. süßer machen, versüßen; ( fig.) s. komu življenje.
8358. slanẹ́ti, -í, vb. impf. slaní, es fällt ein Reif, es reift, Mur.- Cig., Jan., Mik.
8359. slaníniti, -ı̑nim, vb. impf. spicken, Mur., Cig., Jan.
8360. slanjúžiti, -ȗžim, vb. impf. faulenzen, C.
8361. slápati, -am, vb. impf. 1) fluten, Z.; — 2) ausdünsten, Z.
8362. slapẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) herabfließen, Z.; — 2) hervordringen: muzga slapi ("svapi") (iz ranic po mladikah), Pirc.
8363. slavíti, -ím, vb. impf. 1) preisen, verherrlichen, Mur., Cig., Jan., nk.; slavite Gospoda! Cig.; — to ga slavi, das bringt ihm Ehre, Jan.; — 2) feierlich begehen, feiern, Cig., nk.; — tudi: sláviti.
8364. slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
8365. slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.
8366. slẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachfolgen, nachgehen: s. koga, Mur.- Cig., C.
8367. slekútati, -am, vb. impf. faulenzen, C.; — prim. slečati.
8368. slẹpáriti, -ȃrim, vb. impf. prellen, betrügen; Schwindeleien ausführen; s. koga, jemanden beschwindeln, ihm Sand in die Augen streuen.
8369. slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
8370. slẹpẹ́ti, -ím, vb. impf. nach und nach blind werden, Cig., C.
8371. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
8372. slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Vas Krn- Erj. (Torb.).
8373. slẹpomı̑škati se, -am se, vb. impf. "blinde Kuh" spielen, Jan. (H.).
8374. slẹpúriti, -ȗrim, vb. impf. blöde sehen, Hip.- C.
8375. slẹpútati, -am, vb. impf. herumtasten (wie ein Blinder), Z.
8376. slẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. = slizeti, sluzeti, langsam tröpfelnd fließen: med slezi, C.; — rinnen: sod slezi, C.
8377. slíčiti, -im, vb. impf. reimen, Cig. (T.).
8378. slikáriti, -ȃrim, vb. impf. Gemälde verfertigen, malen, Z., C.
8379. slı̑kati, -am, vb. impf. abbilden, malen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
8380. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
8381. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Podkrnci- Erj. (Torb.).
8382. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
8383. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
8384. slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
8385. slízgati, -am, vb. impf. = drskati, C.
8386. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
8387. slǫ́čiti, -im, vb. impf. krumm biegen, krümmen, Cig.; vile s., Z.; s. hrbtišče, den Rücken krümmen, SlN.; — s. se, sich krümmen, C.
8388. slǫ́kati, -am, vb. impf. krümmen, bogenförmig ausschweifen, Cig.
8389. slokítati, -am, vb. impf. = slokutati, C.
8390. slokútati, -am, vb. impf. 1) vom Alter gebückt einhergehen, C.; — 2) vor Magerkeit wankend einhergehen, C.; — prim. slokitati.
8391. slonẹ́ti, -ím, vb. impf. lehnen; na oknu s., im Fenster liegen; — lümmelnd lehnen; kaj tu sloniš! pojdi delat! — na čem s., auf etwas beruhen, Jan.; na blagonravju sloni vsa človeška družba, Levst. (Nauk).
8392. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
8393. slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
8394. slovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) slovenisieren, C., nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., Jan., nk.
8395. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
8396. slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
8397. slovítiti, -ı̑tim, vb. impf. berühmt machen, C.
8398. slǫ̑vkati, -am, vb. impf. syllabieren, Cig., Jan., ogr.- M.
8399. slovkováti, -ȗjem, vb. impf. = slovkati, Jan.
8400. slovničáriti, -ȃrim, vb. impf. Grammatik treiben, C.

   7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani