kr=vb. impf. (7.501-7.600)

7501. propovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. = pridigovati, C, nk.
7502. propúščati, -am, vb. impf. ad propustiti; durchlassen, Žnid.
7503. prorǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. impf. prophezeien, (prer-) M.
7504. prorokováti, -ȗjem, vb. impf. weissagen, prophezeien, Alas., Cig., Jan., Krelj; ( nav. prer-).
7505. prosáriti, -ȃrim, vb. impf. viel bitten, betteln, Svet. (Rok.).
7506. prosẹ́vati, -am, vb. impf. durchscheinen, Jan. (H.).
7507. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
7508. prosjáčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln, Cig., C., Levst. (Nauk), nk.
7509. proslávljati, -am, vb. impf. ad proslaviti, nk.
7510. proslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. verfolgen, C., nk.; — rus.
7511. prospẹ́vati, -am, vb. impf. ad prospeti; gedeihen, nk.
7512. prostı̑rati, -am, vb. impf. ad prostreti; ausbreiten, ausdehnen, Mur., Cig.; p. se, sich ausdehnen ( math.), Cig. (T.); — prim. prestirati.
7513. prostíti, -ím, vb. impf. nachsehen, verzeihen, Meg., Alas., Svet. (Rok.); prosti nam grehe! ogr.- C.; smrt nikomur ne prosti (verschont niemanden), ogr.- C.
7514. proščávati, -am, vb. impf. = prostiti, C.
7515. prošínjati, -am, vb. impf. ad prešiniti, Žnid., Let.
7516. prošnjáčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln, Mur.
7517. prošnjáti, -ȃm, vb. impf. flehentlich bitten, Alas.
7518. prọ̑tati se, -am se, vb. impf. mit dem, was man sich erwirbt, eben auskommen, ohne etwas zu erübrigen, das Leben fristen, V.-Cig., M., Burg. (Rok.), UčT., Kr.; — prim. proti I. 3).
7519. protestováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) protestieren, Cig. (T.), nk.
7520. prọ̑tistáviti, -stȃvim, vb. impf. (pravilneje: proti staviti) contraponieren ( phil.), Cig. (T.).
7521. protíviti se, -ı̑vim se, vb. impf. widerstreben, entgegen sein, opponieren: p. se čemu, komu, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
7522. protováti, -ȗjem, vb. impf. = nasprotovati, C.
7523. proučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad proučiti, nk.
7524. proumováti, -ȗjem, vb. impf. speculieren ( phil.), h. t.- Cig. (T.).
7525. provzrǫ́čati, -am, vb. impf. ad provzročiti, nk.
7526. provzročeváti, -ȗjem, vb. impf. = provzročati, nk.
7527. prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
7528. pŕsati, pȓsam, vb. impf. spritzen, Blc.-C.
7529. pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.- C.; spützeln, Z.; ( "spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.
7530. prsketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. knastern, knistern, Dict.- Mik., Cig.
7531. prskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. kleinweise regnen, Fr.- C.
7532. prstenẹ́ti, -ím, vb. impf. zur Erde werden, Cig., Met.; — vermodern, Cig.
7533. prstenováti, -ȗjem, vb. impf. (bei der Trauung) die Ringe wechseln, Jarn.- Cig.; — prim. hs. prstenovati djevojku, der Verlobten den Ring anstecken.
7534. pŕšati, -ím, vb. impf. = pršeti, Cig., C., Gor.
7535. pŕščati, -ím, vb. impf. knisternd spritzen, Z.; — prim. prskati.
7536. pršẹ́ti, -í, vb. impf. fein regnen, nieseln; iz megle prši.
7537. pŕtati se, -am se, vb. impf. = prtiti se, ZgD.; prim. 1. prtiti 2).
7538. 1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
7539. 2. pŕtiti, -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
7540. 3. prtíti, -ím, vb. impf., ogr.- C., pogl. pretiti.
7541. prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.
7542. prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
7543. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
7544. prváčiti, -ȃčim, vb. impf. prvak biti, der Erste oder einer der Ersten sein, den Vorrang haben, nk.
7545. prvakováti, -ȗjem, vb. impf. der Erste sein, zu den Ersten, den Hervorragendsten gehören, C., nk.; demant prvakuje med dragimi kameni, Erj. (Min.).
7546. prvosẹdováti, -ȗjem, vb. impf. den Vorsitz führen, präsidieren, Jan., Naprej- C.
7547. prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
7548. pŕžiti, pȓžim, vb. impf. = pražiti, Jan.; — hs.
7549. psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
7550. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
7551. psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).
7552. psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
7553. ptičáriti, -ȃrim, vb. impf. Vögel fangen, Jan. (H.).
7554. pučáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug reden, Gor.
7555. pučáti se, -ȃm se, vb. impf., Mur., pogl. pečati se.
7556. pūdrati, -am, vb. impf. pudern, Cig., Jan.
7557. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
7558. 2. pȗhati, -am, vb. impf. das Erz "pochen", V.-Cig.; — puffen, schlagen, Cig.; — iz nem.
7559. puhlẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammicht werden, M., C.
7560. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
7561. puhtíti, -ím, vb. impf. als Dunst oder Duft aufsteigen lassen, ausdünsten, Cig., Jan.; lep duh v koga p., jemanden anduften, Cig.
7562. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
7563. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
7564. pūmpati, -am, vb. impf. pumpen, Cig., Jan.; — iz nem.
7565. punceváti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) punzieren, Jan.
7566. puncīrati, -am, vb. impf. ( pf.) punzieren, Cig., Jan.
7567. puntáriti se, -ȃrim se, vb. impf. = puntati se, Mur., Cig., Jan.
7568. púntati, -am, vb. impf. aufwiegeln; — p. se, in der Empörung begriffen sein, rebellieren.
7569. púpati, pȗpam, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
7570. pȗpkati, -am, vb. impf. = pupati, Lašče- Levst. (Rok.).
7571. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
7572. pȗrkati, -kam, -čem, vb. impf. girren: golob purka, C.
7573. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
7574. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
7575. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
7576. pustováti, -ȗjem, vb. impf. den Fasching feiern, Mur., Cig., ZgD., Polj.
7577. puščáriti, -ȃrim, vb. impf. ein verlassenes Bauerngut bebauen, Cig.
7578. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
7579. puščávati, -am, vb. impf. = puščati, Štrek.
7580. puševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pušniti; = poljubovati, küssen, C., Trub.
7581. púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
7582. puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.
7583. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
7584. pȗvati, -am, vb. impf. = staviti, bauen, Kor., Št.; — prim. srvn. bûwen, bauen, Štrek. (Arch.).
7585. pužináti, -ȃm, vb. impf. = pužine odstranjevati, Polj.
7586. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
7587. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
7588. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
7589. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
7590. rabotíti, -ím, vb. impf. = rabotati, Mur.
7591. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
7592. rabúriti, -ȗrim, vb. impf. patscheln: po vodi r., C.
7593. rabútati, -am, vb. impf. = klatiti: sadje r., Kr.
7594. racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.
7595. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
7596. 2. ráčiti, -im, vb. impf. = rake loviti, Z.
7597. računáriti, -ȃrim, vb. impf. Rechnungen machen: r. s čiričarami in rogovilami, Erj. (Izb. sp.).
7598. račúnati, -am, vb. impf. = računiti.
7599. račúniti, -ȗnim, vb. impf. rechnen.
7600. radı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) (o)strgati, radieren, Cig.

   7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani