kr=vb. impf. (6.501-6.600)

6501. pozę́bati, -am, vb. impf. ad pozebsti; durch Frost zugrunde gehen, abfrieren, Cig., Jan., C.; lan rad pozeba, Rut. (Zg. Tolm.).
6502. pozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozebsti, = pozebati.
6503. pozəzováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufhüpfen, Svet. (Rok.); = poskakujoč hoditi, Dol.
6504. pozidováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozidati; bebauen, Cig.
6505. pozijávati, -am, vb. impf. wiederholt das Maul, den Schnabel öffnen, Vrt.; — müßig gaffen, ogr.- C.
6506. pozı̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se, achthaben: p. se na kaj, C., Pohl. (Km.).
6507. pozívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; auffordern, einladen, Jan., nk.; Bog grešnike na pokoro poziva, kajk.- Valj. (Rad); — p. se na kaj, sich auf etwas berufen, Jan., Cig. (T.), nk.
6508. pozlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pozlatiti; vergolden.
6509. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
6510. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
6511. poznávati, -am, vb. impf. 1) nach und nach zu erkennen anfangen, Mur.; — 2) kennen, M., kajk.- Valj. (Rad), nk.
6512. pozníti, -ím, vb. impf. 1) verzögern ( phys.), Cig. (T.); — 2) pozni se, es wird spät, Cig.
6513. pozorẹ́vati, -am, vb. impf. ad pozoreti; nachreifen, Cig.
6514. pozorováti, -ȗjem, vb. impf. beobachten, betrachten, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — češ.
6515. pozvȃnjati, -am, vb. impf. ad pozvoniti; in kurzen Absätzen läuten, von Zeit zu Zeit läuten, durch Läuten Zeichen geben; med mašo pozvanja; — (hudemu vremenu) p., jvzhŠt.
6516. pozvȃnjčkati, -am, vb. impf. dem. pozvanjati; drozeg tudi pozvanjčka kakor slavec, SlN.
6517. pozvẹ́dati, -am, vb. impf. = pozvedavati, Jan.
6518. pozvẹdávati, -am, vb. impf. = pozvedovati.
6519. pozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozvedeti; zu erfahren suchen, Erkundigungen einziehen, Erhebungen pflegen.
6520. 1. požágati, -am, vb. impf. = požigati, Rož.- Kres.
6521. požaljeváti, -ljȗjem, vb. impf. ad požaliti, bedauern, bereuen, Z.
6522. požalováti, -ȗjem, vb. impf. = obžalovati, Mur., ogr.- C.
6523. poželẹ́vati, -am, vb. impf. ad poželeti; wünschen, verlangen, begehren, Cig. (T.), Zora.
6524. poželováti, -ȗjem, vb. impf. = poželevati, Mur.
6525. požę̑rati, -am, vb. impf. = požirati, Mur.
6526. požígati, -am, vb. impf. ad požgati; verbrennen, niederbrennen, sengen; na njivi dračje, hosto požigajo, da je rodovitnejša; sovražniki požigajo po deželi.
6527. požínjati, -am, vb. impf. ad požeti; das Getreide schneiden, Cig.
6528. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
6529. požirávati, -am, vb. impf. = požirati, ogr.- Valj. (Rad).
6530. požirkováti, -ȗjem, vb. impf. schluckweise trinken, C.
6531. požívljati, -am, vb. impf. ad poživiti; beleben, erquicken, Cig., Jan., nk.
6532. požlahtnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad požlahtniti; veredeln.
6533. požmę́čati, -am, vb. impf. ad požmetiti, C.
6534. požmečávati, -am, vb. impf. = požmečati, schwer machen, erschweren, C.; — beschweren, C.
6535. požołtẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich sich gelb färben, Jan.
6536. požrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. schlemmen, in Fraß und Völlerei leben, schwelgen, Mur., Cig., Jan.
6537. požvekováti, -ȗjem, vb. impf. (wiederholt) kauen, M.
6538. požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
6539. požvižgováti, -ȗjem, vb. impf. = požvižgavati, Z.
6540. prámati, -am, vb. impf. verbrämen, ausstaffieren, Cig.; praman, verbrämt, C.; — prim. 1. pram 1).
6541. prası̑čati, -am, vb. impf. neka otročja igra, BlKr.- DSv.; — prim. prasičkati se.
6542. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
6543. prásiti se, -im se, vb. impf. gebären (von der Sau), ferkeln, Cig., Jan.
6544. praskantẹ́ti, -ím, vb. impf. = prasketati: ogenj v brinju, plamen v slami praskanti, Dalm.
6545. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
6546. 2. prȃskati, -am, vb. impf. ein Geräusch verursachen, Mik.; prasseln: ogenj praska, Zora.
6547. prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.
6548. 1. praskljáti, -ȃm, vb. impf. krauen: volno p., Cig.
6549. 2. praskljáti, -ȃm, vb. impf. knistern, Cig., Jan.
6550. práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.- Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn- Erj. (Torb.).
6551. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
6552. 2. prášiti, -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
6553. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
6554. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče- Erj. (Torb.).
6555. prátiti, -im, vb. impf. 1) = spremljati, begleiten, Cig., Mik.; — 2) schaffen: strani p. kaj, BlKr.; — p. se, sich auf den Weg machen: kam se pratiš? BlKr.
6556. prȃvdati se, -am se, vb. impf. 1) einen Process o. Processe führen, processieren; — 2) streiten, rechten, disputieren; s teboj se ne bom pravdal.
6557. pravdováti se, -ȗjem se, vb. impf. = pravdati se, Mur.
6558. prȃvhati, -am, vb. impf. 1) = govoriti, sprechen, Z.; — p. se, = pogovarjati se, Guts., Z.; pravhala sta se, SlGradec; — 2) thun, treiben: p. kaj slabega, Polj.
6559. pravíčati, -am, vb. impf. = opravičevati, V.-Cig.
6560. pravičeváti, -ȗjem, vb. impf. rechtfertigen, Krelj.
6561. pravíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) rechtfertigen, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. se, sich rechtfertigen, Pavl.; — 2) legitimieren, Cig.; — aichen, Cig.
6562. práviti, prȃvim, vb. impf. ( ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
6563. praznikováti, -ȗjem, vb. impf. einen Feiertag begehen, ein Fest feiern, Mik., SlN.
6564. prázniti, -im, vb. impf. leeren; kupice p.; räumen, Cig.; p. sobo, Jan.
6565. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
6566. prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
6567. pȓcati se, -am se, vb. impf. brunften (o kozah), BlKr.
6568. pŕčiti se, -im se, vb. impf. brunften (von Ziegen), Cig.
6569. pȓčkati, -am, vb. impf. = paberkovati po trtah, GBrda- Erj. (Torb.).
6570. prdẹ́ti, -ím, vb. impf. farzen; prdi kakor konj.
6571. preȃrati, -am, vb. impf. überackern, noch einmal pflügen, Dol.- Mik.
6572. preȃrjati, -am, vb. impf. = prearati, Cig., Jan.
6573. prebȃdati, -am, vb. impf. ad prebosti; durchstechen, durchbohren; otroke so s sulicami prebadali; papir z iglo p.; p. tvore, die Blutschwäre aufstechen.
6574. prebarkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, C.; — prim. barati.
6575. prebarvováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebarvati.
6576. prebasováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebasati, Jan.
6577. prebávljati, -am, vb. impf. ad prebaviti; 1) aushalten, ertragen: nadloge p., Hal.- C.; auslangen, auskommen, C.; prebavljam, kakor morem, ich komme aus, so gut ich kann, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Cig., Jan., nk.
6578. prebẹ́gati, -am, vb. impf. ad prebegniti, Cig.
6579. prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.
6580. prebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.- Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid- Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
6581. prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
6582. preblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad prebledeti.
6583. preblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebledeti; öfter die Farbe wechseln: Kaj tak prebleduje Ti rumeno lice? Npes.-K.; tam, kjer lepota prebleduje, Rog.- Valj. (Rad).
6584. prebokávati, -am, vb. impf. ad prebokniti, V.-Cig.
6585. prebolẹ́vati, -am, vb. impf. ad preboleti, Z.
6586. prebrȃjati, -am, vb. impf. ad prebroditi, prebresti, C.
6587. prebrskávati, -am, vb. impf. ad prebrskati.
6588. prebrúšati, -am, vb. impf. ad prebrusiti, Jan. (H.).
6589. prebuhávati, -am, vb. impf. ad prebuhati; durchstoßen, Z.; — (o viharju) ungestüm durchwehen, Bes.
6590. prebújati, -am, vb. impf. ad prebuditi; narava se prebuja (ist im Erwachen begriffen), Z.
6591. precẹ́jati, -am, vb. impf. ad precediti; durchseihen; komarje p. in kamele požirati, Jap.- Valj. (Rad), Cv.; filtrieren; — ( fig.) kritteln, Cig. (T.); p. koga, jemanden aushecheln, Cig.
6592. precẹjávati, -am, vb. impf. = precejati, ogr.- Valj. (Rad).
6593. precẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. = precejati.
6594. precẹ́njati, -am, vb. impf. ad preceniti, kajk.- Valj. (Rad).
6595. precẹnjávati, -am, vb. impf. = precenjevati.
6596. precẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad preceniti.
6597. precẹ́pljati, -am, vb. impf. ad precepiti, Jan. (H.).
6598. precẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad precepiti.
6599. precę́rjati se, -am se, vb. impf. = ošabno se izpakovati, nenavadno se pretezati in stopati, BlKr.; — prim. precvirjati se.
6600. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.

   6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani