kr=vb. impf. (601-700)

601. cvẹ́liti, cvẹ̑lim, vb. impf. weinen machen, quälen, betrüben, Notr.- Levst. (Rok.); ne cveli me, quäle mich nicht, Z.; mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, Levst. (Zb. sp.).
602. cvę̑nkati, -am, vb. impf. 1) klingen (wie Metall), M.; denar cvenka, Cig., Jan.; — mit klingenden Münzen klimpern, Cig., C.; — 2) mit Münzen um Geld spielen, indem man sie an die Wand wirft, Šol., Z.; — prim. cvinkati.
603. cvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = cvenkati, Z.
604. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
605. cvẹ́tati, -am, vb. impf. blühen, zu blühen pflegen, Mur., Cig.
606. cvətẹ́ti, -ím, vb. impf. = cvesti.
607. cvətẹ́vati, -am, vb. impf. zu blühen pflegen, blühen, Mik., nk.
608. cvíčati, -ím, vb. impf. quieken, winseln, Dict., Guts., Jarn., Jan.; zwitschern: lastovka cviči, C.; jaz sem cvičal, kakor žrjav in lastovica, Dalm.
609. cvı̑čkati, -am, vb. impf. zwitschern: vrabci cvičkajo, SlN.
610. cvı̑kati, -am, vb. impf. = cvičati, C.
611. cviketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quieken, zwitschern: žolna cvikeče, ogr.- C.
612. cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.
613. cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.
614. cvı̑ljkati, -am, vb. impf. quieksen, winseln, C., Zora.
615. cvírati, * -ı̑ram, vb. impf. prägeln, rösten, Jarn.
616. cviriti, -im, vb. impf. = cvirati, Mik. (Et.).
617. cvítati, -am, vb. impf. = cvetati, Cig.
618. cvokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen, C.; patschen, im Koth herumsteigen, fallen (von einem weichen Gegenstande), C.; tudi: trans. fallen lassen, C.; — prim. cmokati.
619. cvokítati, -ítam, -íčem, vb. impf. patscheln, C.; — prim. cvokati.
620. cvókniti, cvȏknem, vb. impf. patschend fallen, C.
621. cvokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = cmokotati, mlaskati, C.
622. cvrčáti, * -ím, vb. impf. 1) kröschen, kreischen, prasseln; razbeljena mast cvrči; — 2) zwitschern, zirpen; murin, kobilica cvrči.
623. cvrẹ́ti, cvrèm, vb. impf. 1) im Fett backen oder braten, prägeln, rösten; zerlassen: maslo cvreti, Mur., Cig.; — c. se, kröschen: sirova drva se na ognju c(v)ro, Gor.; — 3) hervorsickern: smola iz drevesa cvre ("cvere"), SlGor.; — 3) to sta jo cvrla, die sind gelaufen! C., UčT.
624. cvrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
625. 1. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. prasseln, Cig.; schwirren, knarren, Jan.; — zwitschern, C.; — prim. cvrčati.
626. 2. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. rösten, sengen, Z.; — runzeln: starost me grbi in cvrka, C.; kräuseln, Cig.; c. se, einschrumpfen, C.; — prim. cvreti.
627. cvrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
628. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
629. cvrkútati, -útam, vb. impf. zwitschern, C.; — klirren, knarren, Jan.
630. cvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. = cviliti, BlKr.
631. cvrlíkati, -am, vb. impf. zwitschern, Bes.
632. cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.- C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.
633. cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.
634. cvrzúkati, -am, vb. impf. knarren (in Folge der Reibung zweier Holzstücke), Mik.; z vrati c. (ako niso tečaji namazani), BlKr.
635. čabráti, -ȃm, vb. impf. = 2. brazdati ( n. pr. po vodi), C., Z., BlKr.
636. čȃčkati, -ȃm, vb. impf. = čečkati, črčkati, M.
637. čačljáti, -ȃm, vb. impf. tändeln, Guts., Mur.; — prim. 2. čača.
638. čadẹ́ti, -ím, vb. impf. rauchfarbig, schwärzlich werden, Jan., Goriš.
639. čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
640. čȃjati, -em, vb. impf. = čakati: imprt. čaj = čakaj, Št.- C.
641. čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
642. čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen ( z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
643. čȃjmiti se, -im se, vb. impf. = čajmati se, C.
644. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
645. čakávati, -am, vb. impf. pravilna oblika nam. čakevati, ča rufen, Mik. (V. Gr. I. 314.).
646. čakẹ́vati, -am, vb. impf., pogl. čakavati.
647. čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.- Kres; pogl. čekljati.
648. čaláriti, -ȃrim, vb. impf. betrügen, C.
649. čamẹ́ti, -í, vb. impf. čami me, es gruselt mir, ogr.- C.; — pogl. čemeti.
650. čápati, čȃpam, vb. impf. ad čapniti, schnappen, C.
651. čȃpkati, -am, vb. impf. = čapljati: č. in iti, C.
652. čapljáriti, -ȃrim, vb. impf. herumplatschen, Jan.
653. čapljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, ogr.- C.
654. čárati, -am, vb. impf. zaubern, Cig., Jan., nk.; — hs.
655. čarováti, -ȗjem, vb. impf. zaubern, Cig., Jan.; — stsl.
656. častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
657. čȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, Z., Št.
658. čəbeláriti, -ȃrim, vb. impf. die Bienenzucht betreiben.
659. čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.- Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
660. čebohláti se, -ȃm se, vb. impf. grdo jokati se, Koborid- Erj. (Torb.).
661. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
662. čəčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, klecksen; bo nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — menda nam. črčkati.
663. čę́diti, čę̑dim, vb. impf. säubern, putzen; ptički se čedijo, die Vögel putzen sich.
664. čednováti, -ȗjem, vb. impf. klug, gescheit sein, (čednuvati), C.
665. čefúkati, -ȗkam, vb. impf. schlagen (preprosto rečeno), C.
666. 1. čéhati, -ham, vb. impf. = česati, Jan., Mik.
667. 2. čəháti, -ȃm, vb. impf. übel riechen, Cig.; — prim. čehneti.
668. čehljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft kratzen, Jan., BlKr.- M.; živina se čehlja, das Vieh reibt sich, Cig.; — 2) hecheln, C.
669. čəhnẹ́ti, -ím, vb. impf. übel riechen, Cig.; mrlič čehni, Gor.; — prim. čuh.
670. čeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. den Laut ček hören lassen, C.; srake čeketajo, C.; zwitschern, M.
671. čekljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = čeketati: kraljič čeklja okoli hiše, Zv.; plappern, C.; — 2) beim Sprechen mit der Zunge anstoßen, stottern, Cig., Zora, Kres.
672. čelengáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. čeljustati.
673. čéliti, * -im, vb. impf. winkelrecht abplatten, z. B. einen Baumstamm, Z., C.; č. snop, den Schaub an der untern Seite glatt abschneiden, Ptuj- C.; — palico č., an den Enden abplatten, Cig., M.
674. čeljustáti, -ȃm, vb. impf. albernes Zeug schwatzen; kaj tu stojiš in čeljustaš? Zv.
675. čeljústiti, -ȗstim, vb. impf. = čeljustati, Jan., M.
676. čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.- Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.- Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
677. čəmẹ́ti, -ím, vb. impf. hinbrütend hocken, warten: čemeti kje v kakem kotu brez dela, Cig., C.; rak čemi v svojem ždiči, Erj. (Izb. sp.); — prim. 2) čumeti.
678. čenčáti, -ȃm, vb. impf. plaudern, leeres Zeug schwatzen; — prim. it. cianciare, plaudern.
679. čę́nžiti, -im, vb. impf. = pražiti, Podčavenci- Erj. (Torb.).
680. čepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. 1) das Gefieder ausbreiten (o ptičih n. pr. kadar se v pesku kopljejo), C.; — sich hoffärtig kleiden, Z.; — wichtig thun, den Herrn spielen, Kras- Erj. (Torb.); — prim. ščepiriti se.
681. čepẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, kauern; kokoš čepi na veji; človek ne more vedno doma čepeti, man kann nicht immer zu Hause hocken.
682. čepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = čeperiti se, Jan., C.
683. čésati, čę́šem, vb. impf. 1) reißen, abreißen, zerreißen; Česa ( nam. češe) lomi, prisekava ( namr. toča), Slom.; — 2) kämmen; striegeln; česati tuje garje, sich in fremde Händel mischen, Cig.; — prügeln, M.
684. česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
685. česnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Jan., ZgD.
686. česráti, -ȃm, vb. impf. hecheln, krämpeln, kämmen: volno č., Habd.- Mik., Jan., C.
687. čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
688. čəstíti, -ím, vb. impf. = častiti, Mur., Jan., Burg., nk.; bodi češčen, Heil dir! sei gegrüßt, Dict., Cig., Jan.
689. češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.- Štrek. (Let.).
690. češnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Dol.
691. češpljáriti, -ȃrim, vb. impf. Pflaumenhändler sein, Cig.
692. češúljati, -ȗljam, vb. impf. češulje od vej trgati, Polj.
693. četŕtiti, -tȓtim, vb. impf. viertheilen, Mur., Cig.; nekatere je razsekal in četrtil, Bas.
694. četrtováti, -ȗjem, vb. impf. viertheilen, Mur.
695. četvę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) mit einem Viergespann fahren, ackern u. dgl., Jarn., V.-Cig., C., Bes.; — 2) mit einem Zweigespann Vorspann leisten: šel je četverit, Skrilje, Lašče- Erj. (Torb.), Notr., BlKr.; — 3) viertheilen, Z., SlN.
696. čę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, Habd., Cig., Jan., C.; — plaudern, schwätzen, M.; — prim. ščevkati.
697. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
698. čežínati, -ı̑nam, vb. impf. mit einem Glöcklein läuten, Cig.
699. číčati, -am, vb. impf. sitzen (v otročjem govoru).
700. čı̑čkati, -am, vb. impf. sitzen (v otroč. govoru).

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani