kr=vb. impf. (4.201-4.300)

4201. nazdrávljati, -am, vb. impf. ad nazdraviti, Cig., Jan., nk.
4202. nazglávljati, -am, vb. impf. ad nazglaviti; anhäufeln: brajde n., jvzhŠt.
4203. nazívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad nazvati: benennen, nk.
4204. nazlȃbljati se, -am se, vb. impf. ad nazlobiti se; drohen, C.
4205. nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.- C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.- C.
4206. naznačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad naznačiti; bezeichnen, kennzeichnen, nk.
4207. naznánjati, -am, vb. impf. ad naznaniti; anzeigen, mittheilen, verkünden, bekannt machen.
4208. naznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. = naznanjati.
4209. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
4210. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
4211. nazvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. verkündigen, anzeigen, kajk.- Valj. (Rad).
4212. nažẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad nažeti, -žmem.
4213. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
4214. nažı̑rati se, -am se, vb. impf. ad nažreti se, Jarn., Cig.
4215. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
4216. nečistováti, -ȗjem, vb. impf. unkeusch leben, Unkeuschheit treiben, Mur., V.-Cig., Jan., M.
4217. nedostȃjati, -ja, -je, vb. impf. nedostaje česa, es mangelt, es fehlt an etwas, Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
4218. nẹgováti, -ȗjem, vb. impf. hegen, pflegen, nk.; — hs.
4219. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
4220. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
4221. nẹmčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich im Umgang gern der deutschen Sprache bedienen ( zaničlj.), nk.
4222. nẹmčeváti, -ȗjem, vb. impf. sich in der Sprache zu sehr nach dem Geiste der deutschen Sprache richten, Germanismen anwenden, Levst. ( LjZv.), nk.
4223. nẹ́mčiti, -im, vb. impf. ins Deutsche übersetzen, nk.; — germanisieren, Jan., nk.; — = nemčevati, Levst. (Zb. sp.).
4224. nẹmẹ́ti, -ím, vb. impf. allmählich stumm werden, C.
4225. nẹmováti, -ȗjem, vb. impf. stumm sein, C., Vrt.
4226. nẹmškováti, -ȗjem, vb. impf. = brez potrebe nemško govoriti, Z., Levst. (Zb. sp.); — = nemčevati, nk.
4227. nẹmškutáriti, -ȃrim, vb. impf. ein "Deutschthümler" sein.
4228. nenavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
4229. nergáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, murren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) schmähen, C.; kako so njega nergali, Krelj; — iz nem. nergeln; (tudi: njergati, Cig., Jan.).
4230. neržáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, Gor.
4231. neslanáriti, -ȃrim, vb. impf. neslano se vesti, neslano govoriti, Dol.
4232. nestȃjati, -jam, -jem, vb. impf. mangeln, fehlen, Dict., C., Mik.; ausgehen, zuende gehen, Cig., Jan.; — prim. hs. nestajati.
4233. nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci- Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
4234. neškljáti, -ȃm, vb. impf. = razvaljevati: n. testo, Gor.
4235. nẹ̑tati, -am, vb. impf. nieten; — iz nem.
4236. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
4237. neumáriti, -ȃrim, vb. impf. Dummheiten treiben, BlKr.- Svet. (Rok.).
4238. neúmovati, -ujem, vb. impf. sich thöricht benehmen, närrisch sein, C., Svet. (Rok.), Gor.
4239. nevę́riti, -vę̑rim, vb. impf. treulos machen, C.; — n. se, treulos werden, C.
4240. nevihtováti, -ȗjem, vb. impf. wettern, stürmen, Mur., Jan., C.; — allzuschnell arbeiten, C.
4241. nevkutiti se, -im se, vb. impf. eifern, zanken, C.; — prim. njevkati.
4242. nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.- M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.- C.
4243. nevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. impf. bedrängen, C.
4244. nevtralizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) neutral machen, neutralisieren, Cig. (T.).
4245. nezavésti se, -védem se, vb. impf. sich schlecht aufführen, Polj.
4246. nezavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
4247. níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
4248. ničę́miti se, -ę̑mim se, vb. impf. zu nichts werden, Bes.
4249. níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
4250. níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
4251. 1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
4252. 2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
4253. nivelováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) lindino meriti, nivellieren, Cig. (T.).
4254. nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
4255. nízgati, -am, vb. impf. = nizati, Mur., Jan.
4256. nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
4257. njȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, Cig., C., Ravn., ogr.- Valj. (Rad).
4258. nję́rčati, -ím, vb. impf. knurren, C., Notr.- M.
4259. njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
4260. nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
4261. njǫ́hati, -am, vb. impf. = njuhati, Vod. (Izb. sp.).
4262. njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
4263. njúšati, -am, vb. impf. = njuhati, riechen, Tolm.- Erj. (Torb.).
4264. nočeváti, -ȗjem, vb. impf. übernachten, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan., vzhŠt.- C., Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.), LjZv.
4265. nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
4266. nǫ̑htati se, -am se, vb. impf. mit den Nägeln etwas aufzulösen, auseinanderzubringen suchen: otrok se nohta z orehom, Gor.
4267. norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
4268. norẹ́ti, -ím, vb. impf. ein Narr sein, geisteskrank sein; kaj noriš? bist du denn von Sinnen? — sich närrisch benehmen, Possen treiben; otroci norijo po travniku; na stare dni je začel noreti.
4269. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
4270. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
4271. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
4272. nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
4273. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
4274. nosljáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, näseln, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) = njuhati, (Tabak) schnupfen, Cig., Jan.
4275. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
4276. nováčiti, -ȃčim, vb. impf. (vojaške) novake nabirati, recrutieren, nk.
4277. novíčiti, -ı̑čim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.
4278. novíti, -ím, vb. impf. Neuerungen vornehmen, Mur.
4279. novotáriti, -ȃrim, vb. impf. Neuerungen machen, nk.
4280. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
4281. núditi, nȗdim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen, Mur., Cig. (T.), Met., Mik., UčT.; — 2) darbieten, anbieten, Cig., nk.
4282. nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
4283. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
4284. nunováti, -ȗjem, vb. impf. Nonne sein, Cig., M., C.
4285. núzati, nȗzam, -žem, vb. impf. = nizati, Mik.
4286. obȃdati, -am, vb. impf. ad obosti; Stiche versetzen; — stichelnde Reden führen, C., Z.; — anfechten: ako te nečistost obada, Krelj.
4287. obajávati, -am, vb. impf. ad obajati; — bezaubern, LjZv.
4288. obakrováti, -újem, vb. impf. ad obakriti, Z.
4289. 1. obárjati, -am, vb. impf. ad obariti, Cig.
4290. 2. obȃrjati, -am, vb. impf. ad oborati, Jan.
4291. 3. obȃrjati, -am, vb. impf. ad oboriti; niederschlagen ( chem.), Cig. (T.); — hs.
4292. obávati se, -am se, vb. impf. fürchten, C.
4293. obávljati, -am, vb. impf. ad obaviti; 1) aufhalten, verweilen machen, zurückhalten, C., Št.; — beschäftigen, C.; — o. se, zaudern, säumen, C.; — o. se s čim, sich mit etwas beschäftigen, vzhŠt.- C.; — 2) verrichten, Cig.; službo o., den Dienst versehen, Navr. (Let.), SlN.
4294. občeváti, -ȗjem, vb. impf. verkehren, C., nk.; — communicieren ( phys.), Cig. (T.); občujoče posode, communicierende Gefäße, Cig. (T.); — prim. stsl. obьštevati.
4295. občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
4296. občislávati, -am, vb. impf. hochschätzen, wert achten, Cig.
4297. ǫ́bčiti, ǫ̑bčim, vb. impf. 1) Umgang oder Geschäfte mit jemandem haben, verkehren, Cig., Jan., nk.; communicieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) verallgemeinern, generalisieren ( phil.), Cig. (T.).
4298. občudováti, -ȗjem, vb. impf. bewundern, Mur., Cig., Jan., nk.
4299. obdačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obdačiti; besteuern, Cig., Jan., M., nk.
4300. obdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad obdati; 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) verleumden, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).

   3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani