kr=vb. impf. (3.801-3.900)

3801. mrlísati, -am, vb. impf. = mrlihati, Jan.
3802. mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
3803. mrlúzgati, -am, vb. impf., M., pogl. mrlizgati.
3804. mrmljáti, -ȃm, vb. impf. murren, murmeln, Mur.
3805. mrmolẹ́ti, -ím, vb. impf. wimmeln, Z.
3806. mrmráti, -ȃm, vb. impf. murren, murmeln; m. na kaj, gegen etwas murren, Vrt.
3807. mrmrȃvkati, -am, vb. impf. murren, raunzen (o mačkah), Guts., Mur., Cig.
3808. mrnjáti, -ȃm, vb. impf. murren, C.
3809. mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
3810. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
3811. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
3812. mŕsniti, mȓsnem, vb. pf. bewegen, erschüttern, C.; ( vb. impf.): ljudi je bilo, da se je vse mrsnilo, vzhŠt.- C.
3813. mrstíti se, -ím se, vb. impf. = mrestiti se, C.
3814. mršavẹ́ti, -ím, vb. impf. abmagern, Cig., Jan., C.
3815. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
3816. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
3817. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
3818. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
3819. mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
3820. mrtváčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) abtödten, fühllos machen, Mur., C., Z.; m. počutke, Guts.; — 2) peinigen, C.
3821. mrtváriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, C.
3822. mrtvežiti, -im, vb. impf. faulenzen, C.
3823. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
3824. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
3825. mrvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči ( prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).
3826. mrvíkati, -am, vb. impf. stückchenweise essen, Jan. (H.).
3827. mrvíti, -ím, vb. impf. bröckeln; kruh m.; — m. se, bröckeln ( intr.).
3828. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
3829. mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
3830. mȓzkati, -am, vb. impf. böse sein: m. na koga, C.
3831. mrzlẹ́ti, -ím, vb. impf. (allmählich) kalt werden, Mur.
3832. mŕzniti, * -nem, vb. impf. frieren, zu Eis werden, Cig., Mik.
3833. mrzútati, -am, vb. impf. dež mrzuta, es regnet kleinweise, C.
3834. mŕžiti se, -im se, vb. impf. koruza se mrži, der Mais rührt sich aus, Cig.
3835. mȗcati, -am, vb. impf. 1) stammeln, stottern, C.; — 2) zögernd etwas thun, C.; — prim. bav. motzen.
3836. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
3837. mučkáti, -ȃm, vb. impf. = mečkati, Guts., Mur.
3838. mudíti, -ím, vb. impf. 1) säumen machen, verzögern, aufhalten; kaj me mudiš! — 2) säumen, zaudern, C.; versäumen: m. božjo službo, Cig.; — 3) m. se, sich aufhalten, verweilen; — m. se s čim, pri čem, sich bei einer Sache lange aufhalten; — 4) mudi se, es hat Eile, es eilt; mudi se mi; kam se ti mudi? mudi se mi domov; za to reč se ne mudi, das hat noch Zeit.
3839. mudljáti, -ȃm, vb. impf. säumen, Mik.
3840. mȗgati, -am, vb. impf., BlKr., jvzhŠt., pogl. mogati, mongati.
3841. muháti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Fliegenwedel die Fliegen abwehren, Jan.; — faulenzen, C.; — 2) sneg muha, es schneit kleinweise, C.
3842. muhljáti, -ȃm, vb. impf. säumen, zögern, Mur., Jan.; — m. se, faulenzen, C.; — pogl. mudljati.
3843. muhováti, -ȗjem, vb. impf. Grillen haben, Grillen fangen, Mur., Cig.
3844. múkati, -kam, -čem, vb. impf. muhen, brüllen (vom Rindvieh).
3845. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
3846. 2. múliti, mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Plužna- Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.- nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).
3847. múliti se, -im se, vb. impf. rieseln (vom Erdreich), Zavrčje- C.; — prim. mulj.
3848. mȗmati, -am, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), C.; — prim. bumati.
3849. mȗmkati, -am, vb. impf. kleinlaut brummen, C.; — prim. mumljati.
3850. mumljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ohne Zähne kauen, Cig.; — 2) brummen, murren (vom Rinde), C.; murmeln, Mik.; = nerazumno govoriti, Glas.
3851. mumotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. brüllen: bik mumoče, C.; — prim. mumljati.
3852. mȗngati, -am, vb. impf., Cig., pogl. mongati.
3853. múnzati, -am, vb. impf. = nizati, aneinander reihen, anfädeln, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
3854. murẹ́ti, -ím, vb. impf. eine finstere Miene machen, Jan.; schmollen, GBrda.
3855. múriti se, -im se, vb. impf. die Ohren zurückschlagen (von Pferden), Hal.- C.; den Kopf senken (von Menschen), Hal.- C.; verschmitzt schauen, Hal.- C.; — prim. muliti se.
3856. murljáti, -ȃm, vb. impf. brummen, BlKr.
3857. músati se, -am se, vb. impf. sich mausen, Z., Levst. (Rok.); — iz nem.
3858. múšiti se, -im se, vb. impf. zudringliche Freundlichkeit zeigen, den Hof machen: m. se okolo gladkojezične gospode, okolo deklet, Jurč.
3859. mútati, -am, vb. impf. stumm sein, Mur.; — in der Stummheit unarticulierte, unverständliche Laute von sich geben, vzhŠt., ogr.- C.
3860. muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.
3861. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
3862. muzẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan. (H.); pogl. mezeti.
3863. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
3864. múziti, -im, vb. impf. 1) = muzati, Laub abstreifen, abblättern, Jan.; — m. se, sich federn, Cig., Jan.; — 2) m. se, schleichen, Jan.; — 3) m. se, schmunzeln, Cig., Jan., C., SlN.
3865. múždžiti, -im, vb. impf. = mužiti, ogr.- C.
3866. mužẹ́ti, -ím, vb. impf. saften (von Bäumen im Frühjahr), M.
3867. muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
3868. múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).
3869. múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
3870. mzẹ́ti, -ím, vb. impf., Mik.; pogl. mezeti.
3871. nabȃdati, -am, vb. impf. ad nabosti; 1) aufspießen; srakoper kukce, kobilice nabada na trnje, Erj. (Ž.); — 2) kleine Stiche in etwas machen, anstechen, Cig.; — durchspicken, Cig.; — punktieren, Cig.
3872. nabasávati, -am, vb. impf. ad nabasati, Mur.
3873. nabasováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabasati, Jan.
3874. nabávljati, -am, vb. impf. ad nabaviti; beistellen: vešče ljudi n. za tiskarno, Kres.
3875. nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).
3876. nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
3877. nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.- Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
3878. nabrȃjati, -am, vb. impf. ad nabrojiti = naštevati, C.
3879. nabuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabuhniti; auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.
3880. nacẹ́jati, -am, vb. impf. ad nacediti.
3881. nacẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nacepiti 2), (nacepovati) Cig.
3882. nacikováti, -ȗjem, vb. impf. anspielen, Cig., Jan.; — prim. cikati.
3883. načehováti, -ȗjem, vb. impf. ad načehniti, Jan.
3884. načelováti, -ȗjem, vb. impf. an der Spitze stehen, Anführer sein, Obmann sein, anführen, C., nk.
3885. načẹ́njati, * -am, vb. impf. ad načeti; von einem Ganzen wegzunehmen anfangen; hlebce n., polne sode n.; — n. se, den Anfang nehmen, nk.
3886. načínjati, -am, vb. impf. ad načiniti, V.-Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); Vse nam nevoljo načinja, Npes.-Vraz.
3887. načrtávati, -am, vb. impf. ad načrtati, nk.
3888. načrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad načrtati; entwerfen, Cig.
3889. 1. nadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad nadati, Cig.
3890. 2. nadȃjati, -am, vb. impf. ad nadojiti: säugen, C., Volk.- M., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
3891. nadaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, fortfahren, Cig., Jan., nk.
3892. nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.
3893. nȃdati se, -am se, vb. impf. = nadejati se, Z., nk.; — hs.
3894. nadávati, -am, vb. impf. ad nadati, Mur.
3895. nadčúvati, -am, vb. impf. überwachen, C., Jan. (H.).
3896. nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.- Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
3897. nadẹlávati, -am, vb. impf. ad nadelati; — on mu le pot nadelava, Ravn.
3898. nadẹ́ljati, -am, vb. impf. ad nadeliti, kajk.- Valj. (Rad).
3899. nadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadelati; n. pot, cesto, Zora, Rez.- C.
3900. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.

   3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani