kr=vb. impf. (3.201-3.300)

3201. lȃčati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se, DSv.; — prim. hs. laćati se.
3202. láčiti, -im, vb. impf. 1) l. po čem, nach etwas gierig verlangen, Z., Ist.- Nov.; — 2) l. koga, = lakotovati, hungern lassen, Z.
3203. 1. ládati, -am, vb. impf. = vladati, Mur., Dalm., vzhŠt.; oče sina ne more ladati (meistern), vzhŠt.; — besitzen, C.; — l. se, sich betragen, vzhŠt.
3204. 2. ládati, -am, vb. impf. = peti, BlKr.- DSv.; — prim. 1. lada.
3205. ládjati, -am, vb. impf. schiffen, Alas., Mur., Cig., Jan.; = l. se, KrGora.
3206. ládjevati se, -ujem se, vb. impf. schiffen, Gor.
3207. lafráti, -am, vb. impf. herumlungern, schlendern, BlKr.
3208. lagáti, lážem, vb. impf., pogl. legati.
3209. lagẹ́vati, -am, vb. impf. zu lügen pflegen, Jan., Mik. (V. Gr. IV. 307.).
3210. lagodíti, -ím, vb. impf. erquicken, Cig., C.
3211. lahčáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. lehčati.
3212. lahkáti, -ȃm, vb. impf., V.-Cig., pogl. lehkati.
3213. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
3214. lȃjbati, -am, vb. impf. schlampen, schlampend essen, BlKr.
3215. lȃjdrati, -am, vb. impf. herumstreichen, ein liederliches Leben führen, Z.; = l. se, Cig., M.
3216. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
3217. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
3218. lȃjšati, -am, vb. impf. erleichtern; — lindern.
3219. lákati, -am, vb. impf. 1) hungern, Savinska dol.; — gierig sein, ogr.- Let., SlN.- C.; — 2) laka me, es sicht mich an, Mur.; es reizt mich, Z.; — 3) hungern lassen: čebele l., Gol.
3220. lákomiti, -im, vb. impf. = lakomen biti, Vrt.; l. po čem, C.
3221. lakomnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lakomen biti, Cig.
3222. lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
3223. lákotiti se, -im se, vb. impf. gierig sein, begehren, C.; l. se po čem, Danj.- M.
3224. lakotováti, -ȗjem, vb. impf. hungern, C., Bes., Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).
3225. lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.- Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — ( pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.- Valj. (Rad).
3226. lancíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pohajati, GBrda.
3227. lápati, -am, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Jarn., C., Z.; — 2) schwatzen, ein loses Maul haben, C.
3228. lapȃvsati, -am, vb. impf. = labrati, lapati 2), C.
3229. lápiti, -im, vb. impf. = lapati 1), Z., Jan. (H.).
3230. lapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plappern, Mik. (Et.).
3231. 1. lȃptati, -am, vb. impf. latten, Mur., C.
3232. 2. laptáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, C.; gierig trinken (vom Hunde), Z.
3233. lasáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, bei den Haaren nehmen und beuteln; l. se, sich in den Haaren liegen; — 2) lásati, nečisto kositi, Gor.; prim. kosmatati.
3234. lásiti, -im, vb. impf. ad izlasiti; ablösen bei einer Arbeit, Levst. (Rok.).
3235. laskatati, -ačem, vb. impf., pogl. lesketati.
3236. láskati, -am, vb. impf. schmeicheln: l. komu, Cig. (T.); laskam si, ich schmeichle mir, C.; — l. se komu, jemandem schmeicheln, Jan., nk.; — hs., stsl.
3237. lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.
3238. látati, -am, vb. impf. belatten, Cig.; = late s klini pribijati, C.; latáti, Cirk.- Baud.
3239. látati se, -am se, vb. impf. ad lotiti se; l. se česa, etwas unternehmen, sich einer Sache annehmen, befleißigen, Cig., C.; — nam. lačati se.
3240. latı̑nčevati, -ujem, vb. impf. povsod latinščino štuliti, lateineln, Cig.
3241. latínčiti, -ı̑nčim, vb. impf. latinisieren, Cig.
3242. latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
3243. látiti, -im, vb. impf. belatten: streho l., C.
3244. 1. latíti se, -ím se, vb. impf. in Rispen schießen, Cig.
3245. lȃtkati, -am, vb. impf. eine Aehrennachlese halten, Mik. (Et.).
3246. latováti se, -ȗjem se, vb. impf. in Rispen, Aehren schießen, Mur., Cig., C.
3247. lȃvkati, -am, vb. impf. Nachlese halten, Mur., Cig., Jan., Savinska dol.; l. jagode, klasje, Ravn.
3248. lavtáti, -ȃm, vb. impf. haschen, C.; — prim. 2. laptati.
3249. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
3250. lazútati, -am, vb. impf. schwerfällig einhersteigen, schleichen, C., Z.
3251. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
3252. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
3253. 1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
3254. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
3255. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
3256. ledíti se, -ím se, vb. impf. zu Eis werden, Cig., Jan.
3257. ləgáti, lážem, vb. impf. lügen: l. komu, jemanden belügen, Cig., Jan.; laže, kakor bi orehe trl (grizel, tolkel), er lügt ohne Scheu, Cig.; laže, da se kadi, da smrdi, da se megla dela, da sam sebi verjame, Met.; tudi: l. se, Cig., Jan.; rad se laže, jvzhŠt.; Ni sebi se ni drugim se ne laži, Str.
3258. lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica ( Dol.)- Levst. ( Glas.).
3259. legı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) zlivati, splavljati kovine, legieren, Cig. (T.).
3260. ləgotíti, -ím, vb. impf. = lagotiti, C.; l. koga, jemandem die Leiden, die Last, die Arbeit erleichtern, C.
3261. legováti, -ȗjem, vb. impf. legieren, Jan.
3262. lẹ́hati, -am, vb. impf. = lešiti, Šaleška dol. ( Št.)- C.
3263. ləhčáti, -ȃm, vb. impf. erleichtern, lindern, Jan., M., (lahč-) Mur.
3264. ləhkáti, -ȃm, vb. impf. leicht machen: l. komu srce, l. koga, trösten, (lahkati) V.-Cig.
3265. ləhkotíti, -ím, vb. impf. leicht machen, Cig., Jan.; lindern, (lahkotiti) Mur.
3266. ləhnẹ́ti, -ę̑jem, vb. impf. leichter werden, Krn- Erj. (Torb.).
3267. ləhtíti, -ím, vb. impf. = legotiti, C.
3268. lẹjáti, lẹ̑jem, vb. impf. = liti, Mik., kajk.- Valj. (Rad); lẹjȇm, ogr.- Valj. (Rad).
3269. lẹkáriti, -ȃrim, vb. impf. Pharmaceut, Apotheker sein, Cig.
3270. lẹkováti, -ȗjem, vb. impf. = lečiti, Z., Notr.
3271. lẹnáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, C., Dol.
3272. lẹ́nati, -am, vb. impf. faulenzen, C.
3273. lẹnčáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, Bes.
3274. lẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lenariti, SlN.- C.
3275. lẹ́niti, -im, vb. impf. 1) l. koga, plündern, C.; — 2) l. se = dlako ali kožo menjati, sich mausen, sich häuten, C., Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
3276. lẹ́niti se, * -im se, vb. impf. faulenzen, Mur., Cig.
3277. lẹnívati, -am, vb. impf. faulenzen, Bes.
3278. lẹnóbiti se, * -ȏbim se, vb. impf. faulenzen, träge sein, M.
3279. lẹnováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, V.-Cig.
3280. lę̑ntati, -am, vb. impf. 1) "anländen", C., Rož.- Kres; — 2) steuern, rudern, Mur., Poh.; — prim. bav. lentn, landen, lenken, Štrek. (Arch.).
3281. lẹnúhati, -am, vb. impf. faulenzen, Zora.
3282. lẹnúšiti, -ȗšim, vb. impf. = lenuhati, Jan.; v nedeljo doma l., LjZv.
3283. lepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) = frfrati, Nov.; ( hs.); — 2) lallen: "Nično!" jezik bi mi lepetal, Levst. (Zb. sp.); ( rus.).
3284. lẹpẹ́ti, -ím, vb. impf. kleben, haften, V.-Cig., Jan., C.
3285. lẹpíti, -ím, vb. impf. 1) kleben, kitten, Cig., Jan., M.; l. kamen z zemljo, Vrt.; — 2) putzen, säubern, schmücken, M., C.; snažnost je čednost: mladino lepi, Ravn.- Valj. (Rad); judovske žene so oblačile se nečimerno, se lepile ino snažile, Škrinj.
3286. lẹposlovstvováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit der Belletristik befassen, Zv.
3287. lẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken, verzieren, Cig., Jan.; z iskricami (cveticami) se l., Vod. (Pes.); — 2) schminken, Cig., Jan., M.; skrbele so lepotičiti svoje obličje, Jsvkr.
3288. lẹpotíti, -ím, vb. impf. 1) schön machen, schmücken, zieren, Mur., Cig., Jan., Danj.- M., C.; tudi: lepótiti: Oj da te cvetene, Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.); — 2) schminken, Cig.; — 3) beschönigen, bemänteln, C.
3289. lẹ̑pšati, -am, vb. impf. verschönern; schmücken, zieren; s cvetjem l., Cig.; — beschönigen: greh l., C.
3290. lẹsenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Holz werden, Mur., Cig., Jan.
3291. lẹseníti se, -ím se, vb. impf. holzig werden, C., Z.
3292. 1. ləskáti, -ȃm, vb. impf. schimmern, glänzen, M., BlKr.- DSv.; = l. se, Mur., Mik.
3293. 2. leskáti, -ȃm, vb. impf. knacken, Z.
3294. ləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. schimmern, blinken, gleißen, Jan., M., SlGor.; nav. l. se, Cig., Jan., nk.; z zlatom se l., Kast. (N. T.); oči so se lesketale, Jap. (Prid.); (ləskáčem, Vrt. "laskačem, laskatati", Dalm., Kast., Jap. i. dr.; prim. Cv. X. 3.).
3295. ləskljáti se, -ȃm se, vb. impf. = lesketati se, Zora.
3296. ləsnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lesketati se, schimmern: perilo je tako belo, da kar lesni ("lasni"), Gor.
3297. ləsníti se, -ím se, vb. impf. = lesketati se, ("lasniti se") Kast.
3298. lẹsováti, -ȗjem, vb. impf. Holzer sein, Svet. (Rok.).
3299. lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
3300. ləščáti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Štrek.; Kaj na nogah, kaj na nogah, Šolniči leščijo, Npes.-Vraz; = l. se, Dict., Jan., Koborid- Erj. (Torb.), BlKr., ogr.- Valj. (Rad); v daljavi se lešče zidovi, Erj. (Izb. sp.); — leščeč, glänzend, schimmernd, Mik., ogr.- C.; leščeča Sava, Zv.

   2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani