kr=vb. impf. (2.501-2.600)

2501. kamenáti, -ȃm, vb. impf. steinigen, Jan., Valj. (Rad).
2502. kámenčati, -am, vb. impf. mit Steinchen spielen, Notr.
2503. kámenčkati, -am, vb. impf. mit Steinchen spielen, Kr.; tudi: k. se, LjZv.
2504. kamenẹ́ti, -ím, vb. impf. versteinern, Mur., Cig., Met., Danj.- Valj. (Rad).
2505. kameníti, -ím, vb. impf. versteinern, zu Stein machen, V.-Cig.
2506. kamenjáti, -ȃm, vb. impf. steinigen, Mur., Cig.
2507. kamenováti, -ȗjem, vb. impf. steinigen, Guts., Mur., V.-Cig., Jan.
2508. kancláti se, -ȃm se, vb. impf. zanken, Dol.
2509. kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
2510. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
2511. kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
2512. kápičati, -am, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
2513. kapitalizováti, -ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk.
2514. kapitanováti, -ȗjem, vb. impf. za kapitana biti, nk.
2515. kapiti, -im, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
2516. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
2517. kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
2518. kȃpljati, -am, vb. impf. = kopiti, C.
2519. kapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. tröpfeln, C.
2520. kapúžiti, -ȗžim, vb. impf. enthaaren: prašiča k., Dol.
2521. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
2522. karatováti, -ȗjem, vb. impf. karatieren, Cig. (T.).
2523. kȃrtati, -am, vb. impf. Karten spielen, Jan.; = k. se, Mur.
2524. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
2525. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
2526. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
2527. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
2528. katalíti, -ím, vb. impf. = kotaliti, Cig., C.
2529. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
2530. kȃvdrati, -am, vb. impf. 1) kaudern, kollern (vom Truthahn); — 2) plaudern, Z., SlN.
2531. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
2532. 1. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. = nadležno beračiti, moledovati, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. kavkati.
2533. 2. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. kuppeln, Jan.; — prim. kavkelj.
2534. kavljáti, -ȃm, vb. impf. keimen, sprossen, Notr.- Z.; krompir (v kleti) kavlja, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
2535. kávljičati, -am, vb. impf. häkeln, Jan. (H.).
2536. kávljiti, -im, vb. impf. mit einem Haken fassen, Cig.
2537. kavráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, krächzen, Z.
2538. kȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit dem Schnabel oder einem ähnlichen Gegenstande picken, hacken, schnappen; ptiči se kavsajo, hacken sich mit den Schnäbeln; — 2) k. se, zanken; pri tej hiši se noč in dan kavsajo, Lašče- Levst. (Rok.).
2539. kavsljáti, -ȃm, vb. impf. dem. kavsati, Z.
2540. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
2541. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
2542. kazníti, -ím, vb. impf. strafen, Cig., Jan.; vse prestopke te vrste kazni sodišče, Levst. (Nauk); govori se tudi: kázniti.
2543. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
2544. kaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) strafen, Mur., Cig., Jan., nk.; kar je hudega, črti in kaznuje Bog, Ravn.; — 2) den herrschaftlichen Zins entrichten, Guts.; prim. 1. kazen f. 2).
2545. kę́biti, -im, vb. impf. stutzen, den Schwanz abstutzen, Cig.
2546. kebzováti, -ȗjem, vb. impf. schauen, Acht haben: k. na koga, kaj, ogr.- M.; Acht geben, merken, ogr.- C., Valj. (Rad).
2547. kəcáti, -ȃm, vb. impf. 1) berühren, Jarn.; — 2) k. se, schlecht gehen: keca se mi, GBrda; — prim. kec 2).
2548. kę̑čkati, -am, vb. impf. beim Schopf fassen, bei den Haaren zausen, Z., Prip.- Mik., jvzhŠt., vzhŠt.; že mnogokrat ste me kečkali in tepli, Cv.
2549. kefáti, -ȃm, vb. impf. = krtačiti, ogr.- Valj. (Rad); — prim. kefa.
2550. kegljáti, -ȃm, vb. impf. Kegel schieben.
2551. kehetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. keuchen, husten, lachen, C.; — prim. kehljati.
2552. kehljáti, -ȃm, vb. impf. keuchen, Mur., C.; hüsteln, Z.; svinje kehljajo, geben röchelnde Laute von sich, Z.
2553. kę̑kati, -am, vb. impf. leicht schlagen, C.
2554. kę̑ketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = kekljati, Z.
2555. kekljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, Jarn., M., Jap. (Prid.), Valj. (Rad).
2556. kəlíti, -ím, vb. impf. leimen, Mur., Cig., Danj. (Posv. p.), BlKr.
2557. kənáti se, -ȃm se, vb. impf. = brandig werden, sich entzünden (o ranah), Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
2558. kę́pati, kę̑pam, vb. impf. 1) mit Schneeballen bewerfen: k. koga; k. se, sich mit Schneeballen bewerfen; — 2) volno k., die Wolle krämpeln und in große Flocken verwandeln, C.
2559. kę́piti, -im, vb. impf. 1) ballen, Cig.; k. se, sich ballen: sneg se kepi, Cig.; — ( pren.) k. se, sich patzig, wichtig machen, sich aufblasen, Lašče- Levst. (M.).
2560. kəsáti se, -ȃm se, vb. impf. Reue empfinden; k. se zavoljo česa; bereuen: k. se grehov; (k. se, trauern: kę́še se za rajnega, vzhŠt.- C.).
2561. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
2562. kəsníti se, -ím se, vb. impf. = kesneti, (kas-) Krelj.
2563. kəsnováti, -ȗjem, vb. impf. säumen, zögern, langsam sein, Mur., Jan., C.
2564. kəšnjáti, -ȃm, vb. impf. = obotavljati se, počasno napravljati se (na kako delo), Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
2565. kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, ob Muri- C.
2566. kę̑vkati, -am, vb. impf. verdrießliche Laute von sich geben, "penzen", Št.- Z., C.
2567. kəzmáti, -am, vb. impf. zausen, Z., jvzhŠt.; — prim. kosmati.
2568. kídati, kı̑dam, vb. impf. herauswerfen, aus dem Wege werfen, wegräumen; gnoj iz hleva, izpod živine k., ausmisten; pojdi kidat; sneg s ceste k., Schnee von der Straße wegschaufeln; — kopo k., einen Kohlenmeiler ausladen (ausstoßen), Cig.; — sveča (se) kida, die Kerze rinnt, Cig.
2569. kíhati, kı̑ham, -šem, vb. impf. niesen; — prusten, Cig.; polh kiha, jvzhŠt.
2570. kíkati, kı̑kam, -čem, vb. impf. 1) heiser sein, C., Z.; — 2) k. se, kichern: kaj se kičeš? Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
2571. kikiríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahne); petelin dan kikirika, der Hahn kräht den Morgen aus, Cig.
2572. kímati, -mam, -mljem, vb. impf. nicken; k. komu, jemandem zunicken; od zaspanosti k.; z glavo k., mit dem Kopfe wackeln, den Kopf schütteln; — prim. kivati (kakor je tudi v drugih slovanskih jezikih).
2573. kı̑ncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.- C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.
2574. kı̑nčati, -am, vb. impf. schmücken, zieren, Cig., Jan., nk.
2575. kínčiti, kı̑nčim, vb. impf. = kinčati, Cig., Zora.
2576. kı̑nkati, -am, vb. impf. nicken, Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); dremaje k. z glavo, Cig., Jan.; (beim Gehen) wanken, schwanken, Mur., Cig., Jan.; — zweifeln, Cig.; — nam. kimkati, prim. kimati.
2577. kinkljáti, -ȃm, vb. impf. wackelnd einhergehen, BlKr.; — pren. etwas unvollständig thun, BlKr.
2578. kípati, -pam, -pljem, vb. impf. s trudom in težavo iti: kipala sem gori po bregu z vrečo, Gor.- DSv.; — menda = kimati.
2579. kipẹ́ti, -ím, vb. impf. aufwallen, aufsprudeln; beim Sieden überlaufen: mleko kipi; — sveča kipi, die Kerze rinnt, C.; — branden (o morju); — aufgehen (o testu), Jan.; — aufschwellen, Cig.; mrliči začno k., Pohl. (Km.); — kvišku k., emporragen (o gorah), Jan., nk.; — jeza mu je kipela v srcu, der Zorn bestürmte sein Herz, Cig.; vse je kipelo v njem, er war in großer Aufregung, Cig.; duh ji kipi v nebo, erhebt sich, Ravn.; — in reichlichem Maße hervorkommen, nk.
2580. kísati, kı̑sam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.- Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
2581. kiselíti, -ím, vb. impf. säuern, Dict., Guts., Mur.
2582. kísniti, kı̑snem, vb. impf. sauer sein, in das Saure ziehen, Cig.
2583. kítiti, kı̑tim, vb. impf. 1) in einen Buschen binden, C.; — 2) schmücken, Cig. (T.), Šol., C.; ( hs.).
2584. kívati, -am, vb. impf. = kimati, ogr.- Mik., C.; kivajo z glavami, ogr.- Valj. (Rad); winken: z roko komu k., ogr.- Valj. (Rad).
2585. klȃdati, -am, vb. impf. = pokladati, legen, Mur.
2586. klafáriti, -ȃrim, vb. impf. = klafati, Jan.
2587. klafáti, -ȃm, vb. impf. unflätige Reden führen, Zoten reißen; — prim. bav. klaffen = unehrbare Reden führen, Levst. (Rok.).
2588. klafráti, -ȃm, vb. impf. = klafati, C.
2589. klafudráti, -ȃm, vb. impf. = mahudrati, C.; — herumlumpen, C.
2590. klafutáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlapp, wackelnd, schleifend einhergehen, C.; — 2) herumlumpen, Z.
2591. klagovániti, -ȃnim, vb. impf. übermäßig jammern, klagen, BlKr.; — iz nem.
2592. klagováti, -ȗjem, vb. impf. jammern, Mur., C.; — iz nem.
2593. klamatę́riti, -ę̑rim, vb. impf., pogl. klamoteriti.
2594. klamáti, -ȃm, vb. impf. 1) wie betäubt einhergehen, taumeln, C., Kor.; nerodno hoditi, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) k. se = mešati se: tebi se klama = tebi se meša, ti si bedak, Gor.
2595. klamatíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. hoditi kakor pijan človek, Rihenberk- Erj. (Torb.); pogl. klamoteriti.
2596. klámiti, -im, vb. impf. 1) kakor klama se vesti: sich dumm, ungeschickt geberden, Z., C.; — 2) k. se, sich albern betragen, Cig.; — sich recken, Gor.; — taumelnd gehen, C.; pijanec gre in klami, Z.; — albern reden, Z.; phantasieren, C.; — 3) k. kaj iz koga, jemandem etwas abnarren, Cig.
2597. klamodráti, -ȃm, vb. impf. = klamoteriti, C.
2598. klamoštǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. = klamoteriti, C.; (tudi: klamošturiti, Št.).
2599. klamotáriti, -ȃrim, vb. impf., vzhŠt.- Trst. (Let.); pogl. klamoteriti.
2600. klamotáti, -ȃm, vb. impf. = klamoteriti, quackeln, Jan.

   2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani