Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. impf. (2.401-2.500)

  1. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  2. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  3. jedẹ́vati, -am, vb. impf. = jedati, zu essen pflegen, Dol., Mik., Nov.
  4. jediti, -im, vb. impf., Z., pogl. jaditi.
  5. jẹ̑dkati, * -am, vb. impf. ätzen, h. t.- Cig. (T.); "radieren", Navr. (Let.).
  6. jẹdkováti, -ȗjem, vb. impf. = jedkati, Navr. (Let.).
  7. jedrníti se, -ím se, vb. impf. = uriti se, sich üben, ogr.- C.; — prim. 2. jedrn.
  8. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  9. jegúljiti, -gȗljim, vb. impf. Aalfische fangen, aalen, Cig., C.
  10. ję́kati, ję̑kam, vb. impf. beim Fall, Stoß hallen, dröhnen, Z.; — anstoßen, anprallen, Z., Bes.
  11. jeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = jecljati, C.
  12. jekláti, -ȃm, vb. impf. stählen, Mur.
  13. jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
  14. jeklíti, -ím, vb. impf. stählen, Cig., Jan.
  15. jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
  16. jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.- Vod. (Pes.).
  17. jemčiti, -im, vb. impf. bürgen, nk.; — stsl.; prim. jamčiti.
  18. jenjávati, -am, vb. impf. ad jenjati; im Aufhören, Nachlassen begriffen sein, Mur., Mik.
  19. jenjeváti, -ȗjem, vb. impf. = jenjavati; Lenora tam v trepeti Jenj'vala je živeti, Preš.
  20. jerati, -am, vb. impf. "Gehren", d. i. schräge Flächen machen, V.-Cig.; — iz nem.
  21. jeremijeváti, -ȗjem, vb. impf. Jeremiaden anstimmen, Bes.
  22. jeríti, -ím, vb. impf., pogl. 2. jariti.
  23. jermenáriti, -ȃrim, vb. impf. remenariti, Cig.; = remenarski.
  24. jeseníti se, -í se, vb. impf. jesení se, es tritt Herbstwitterung ein, es herbstet, Mur., Cig., Jan.
  25. jesenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) den Herbst zubringen, V.-Cig.; — 2) herbsteln, C.
  26. jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
  27. jestvináriti, -ȃrim, vb. impf. das Marketendergeschäft betreiben, Cig.
  28. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
  29. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
  30. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
  31. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.
  32. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
  33. jẹ́zditi, jẹ̑zdim, vb. impf. reiten; jezde, zu Ross, reitlings; jezdeča vojska, berittenes Heer, Kast.; — j. se, brunften (o žabah), Cig., C.
  34. jezíčiti, * -ı̑čim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje.
  35. jezikáriti, -ȃrim, vb. impf. = jezikati, C.
  36. jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
  37. jezikljáti, -ȃm, vb. impf. = jezikati, Jan.
  38. jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
  39. jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
  40. 1. jẹzíti, -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.
  41. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
  42. jezljáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Zunge hin und her bewegen, züngeln, Mur., Cig.; — 2) = jezikati, die Zunge wetzen, Dict., C., Mik., Dol.; nad Jezusom so jezljali, Ravn.; Jezljati, ujedati, To znaš, Npes.-K.; imajo zmerom kaj prerokovati in jezljati, Burg.
  43. jezusováti, -ȗjem, vb. impf. oft "Jesus" sagen, Mik.
  44. jẹ́žati, -am, vb. impf. reiten, Mur., C.; — j. se, läufig, brunftig sein, Mur.
  45. ježíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. = ježice dobivati: kostanj se ježiči, C.
  46. ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
  47. jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.
  48. jǫ̑cati, -am, vb. impf. wehklagen: vsi so žalovali, jocali ino jokali, Jsvkr.
  49. jōdati, -am, vb. impf. jodeln, C.
  50. johotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. wehklagen, ächzen, Cig., Jan., C.
  51. jojmeníkati, -am, vb. impf. "joj meni!" rufen, C.
  52. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
  53. jǫ̑kcati, -am, vb. impf. weinen (v otročjem govoru), Cig.
  54. jȗckati, -am, vb. impf. = ukati, jauchzen.
  55. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
  56. júditi, jȗdim, vb. impf. judaisieren, Cig.
  57. júgati, -am, vb. impf. = gugati, Jan., Z., Štrek., Vrtov.
  58. jȗglati, -am, vb. impf. = guglati, Z.
  59. juhati, -am, vb. impf., Mur.; pogl. jugati.
  60. juhẹ̑jskati, -am, vb. impf. "juhej" rufen, Nov.
  61. junačeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) in kleinen Haufen fechten, scharmützeln (scharmuzieren): šarmucirajo ali junačujejo, Hip. (Orb.); — 2) junáčevati = fantovati, vasovati, Gor.
  62. junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.
  63. junakováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Held hervorthun, ein Heldenleben führen, Bes.
  64. júngati, -am, vb. impf. = jugati, gugati, KrGora.
  65. justati, -am, vb. impf. = lasati, bei den Haaren nehmen, Glas.; (jolstati, C.?).
  66. jutrenjíti se, -ím se, vb. impf. = daniti se, tagen, C.
  67. jútriti se, jȗtri se, vb. impf. tagen: jutri se, es tagt, Cig.; hiti se jutriti, der Morgen geht schnell vorwärts, C.
  68. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
  69. jutrováti se, -ȗje se, vb. impf. morgen, C.
  70. jȗvkati, -am, vb. impf. jauchzen, ogr.- C.
  71. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  72. júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
  73. kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
  74. kabráti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig und schnell gehen, Z.; k. po snegu, Fr.- C.
  75. kacáti, -ȃm, vb. impf. schmieren, patzen, Cig., Gor., Dol.; kaca se, es ist ein zäher Koth, der Koth klebt an den Füßen, M.
  76. káčiti, kȃčim, vb. impf. 1) reizen, ärgern, aufregen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; kači me, es ärgert mich, Mur.; — k. se, sich ärgern, zürnen, Mur., Cig.; kaj se bodeš kačil! DSv.; — 2) schärfen, Z.
  77. kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen ( z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.- Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim ( nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.
  78. kafljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen, Ig (Dol.).
  79. kafráti, -ȃm, vb. impf. rinnen (von Kerzen): sveče kafrajo, Suhor, Dol.
  80. kȃhati, -am, vb. impf. laut husten, C.
  81. kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.
  82. kájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, verweisen, Jarn., Jan., Mik.; — 2) = kaziti, verunstalten, Vrsno- Erj. (Torb.); — genieren: ali te roka, ker je ranjena, nič ne kaja? KrGora; — 3) k. se, Reue empfinden, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), Jan.; k. se česa, etwas bereuen, C.
  83. kȃjfati, -am, vb. impf. iz. nem. keifen, ZgD., Kr.
  84. kákati, -am, vb. impf. kacken, (v otročjem govoru).
  85. 1. kȃlati, -am, vb. impf. spalten, schlitzen, Mur., Cig., Jan.; debelejši les na drobno k., vzhŠt.; drva k. = cepiti, Dalm., BlKr., Dol., jvzhŠt.; k. se, sich spalten: pečine so se kalale, Mur.; — koža se kala = poka, Cig.
  86. 2. kaláti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Wassereimer Wasser aus dem Brunnen, der Cisterne herausfördern, schöpfen, Jan., Ip., Kras; kálati, Prim.- Erj. (Torb.); — 2) sinken: voda kala, Blc.-C.; — prim. it. caláre ( trans.) niederlassen, ( intr.) sinken, abnehmen.
  87. kaleštráti, -ȃm, vb. impf. pantschen: po vodi k., C.
  88. kalíšati se, -ı̑šam se, vb. impf. sich in einer Pfütze wälzen, C.; svinje se kališajo po mlaki, jvzhŠt.
  89. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
  90. 2. kalíti, -ím, vb. impf. 1) trüben; vodo, vino k.; veselje komu k.; k. se, sich trüben, trübe werden; vino se kali; — 2) k. se, = kaljati, kališati, kalužati se, Habd.- C.
  91. 3. kalíti, -ím, vb. impf. (glühendes Eisen) im Wasser kühlen, härten, stählen; kovač železo v vodi kali; tudi káliti: (sablja) Je v kačjem strupu kaljena, Npes.-K.; — kaljen = prebrisan, Gor.
  92. káljati, -am, vb. impf. 1) = mazati, grdo pisati, Krn- Erj. (Torb.); — 2) kaljáti se, sich im Kothe wälzen: svinje se v kališču kaljajo (kaljȃjo), BlKr.
  93. kałnẹ́ti, -ím, vb. impf. trübe werden, ermatten (vom Glanz), Cig.
  94. kalobúriti, -ȗrim, vb. impf. pantschen, C.
  95. kaludráti, -ȃm, vb. impf. 1) pantschen, C.; — 2) k. se = kalužati se, C.
  96. kalúpiti, -ȗpim, vb. impf. formen, Cig. (T.).
  97. kaluštráti, -ȃm, vb. impf. trüben, C.
  98. kalúžati, -am, vb. impf. im Koth wälzen, Mur.; k. se, sich im Kothe wälzen, in der Pfütze baden, Mur., Jan., Mik.; svinje se kalužajo, C., SlGor.
  99. kalúžiti, -ȗžim, vb. impf. stagnieren, Jan. (H.).
  100. kȃmbati se, -am se, vb. impf. Schlingen bilden, C.

   1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA