kr=vb. impf. (1.901-2.000)

1901. huhati, -am, vb. impf. = gugati, C.
1902. huhnjáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. hohnjati.
1903. huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.
1904. huhúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šešuriti se, šopiriti se, Blc.-C.
1905. hȗjati, -am, vb. impf. 1) = hujšati, Savinska dol.- C.; — 2) h. se, schlimm sein, zürnen, greinen, schelten, M., C.; lamentieren, Koborid- Erj. (Torb.).
1906. hujeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = hudovati se, sich ärgern, Tolm.- Štrek. (Let.).
1907. hȗjskati, -am, vb. impf. hetzen; — pogl. huskati.
1908. hújstiti, -im, vb. impf., jvzhŠt., pogl. hustiti.
1909. hȗjšati, -am, vb. impf. 1) verschlimmern, h. se, sich verschlimmern; — 2) ärgern, Aegernis geben, M., Z.; — 3) mager machen, zehren: bolezen ga hujša, Cig.; — h. se, mager werden, Cig.; — 4) intr. hujšati, mager werden, hagern, Cig., Jan., M.
1910. húlati, -am, vb. impf. verspotten: h. koga, C.; — prim. 2. hula.
1911. 1. húliti, hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.- C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.- C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.- C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.
1912. 2. húliti, -im, vb. impf. tadeln, missbilligen, lästern, Cig., C.; oni hulijo, česar ne razumejo, Cv.; — hs.
1913. 3. húliti, -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.- C.; — prim. fuliti.
1914. húntati, -am, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Jan., Ist.- C.
1915. húpati, -pam, -pljem, vb. impf. (den Laut hup hören lassen), schreien, Mik.
1916. hurhurováti, -ȗjem, vb. impf. kaudern (o puranih), ogr.- C.
1917. hȗskati, -am, vb. impf. hetzen, Cig., Jan.; nav. hujskati; — prim. bav. huss, huss! ein Ausruf, womit man ein Thier zu hetzen pflegt, an-, auf-hussen, Štrek. (Arch.).
1918. hústiti, -im, vb. impf. hetzen, reizen, M., C.; psa h., C.
1919. hȗškati, -am, vb. impf. jauchzen, Hal.- C., Npes.-Vraz; — prim. uškati.
1920. hvalę́kati, -am, vb. impf. Loblieder singen, ogr.- C.
1921. hvalísati, -am, vb. impf. lobhudeln, übermäßig loben, herausstreichen, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
1922. hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.- C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
1923. hvastáti, -ȃm, vb. impf. prahlen, V.-Cig., C.; — prim. hlastati.
1924. hvátati, -am, vb. impf. greifen, haschen, Cig., Jan., Hal., Fr.- C.; — betasten, Rihenberk- Erj. (Torb.).
1925. idealizováti, -ȗjem, vb. impf. lepše, vzornejše kaj kazati, ko je v resnici, idealisieren, Cig. (T.).
1926. identifikováti, -ȗjem, vb. impf. identificieren, Cig. (T.), nk.
1927. igrȃcati, -am, vb. impf. dem. igrati, (gracati) Valj. (Rad).
1928. igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
1929. igrẹ́vati, -am, vb. impf. zu spielen pflegen, Mik., Vrt.; ( nam. igravati).
1930. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
1931. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
1932. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
1933. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
1934. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
1935. ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
1936. ikríti se, -ím se, vb. impf. laichen, Mur.; — pogl. drestiti se.
1937. ilustrováti, -ȗjem, vb. impf. z ilustracijami okititi, ilustrovan, illustriert, Cig. (T.), nk.
1938. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
1939. imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
1940. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
1941. imẹ́vati, -am, vb. impf. zu haben pflegen, Jan., C., Mik., DZ., SlN., Nov., Levst. (Zb. sp.).
1942. ímrati se, ı̑mram se, vb. impf. flimmern, glitzern, Šaleška dol.- C.
1943. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
1944. ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
1945. integrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) integrieren ( math.), Cig. (T.); — prim. doceliti.
1946. iriti se, -im se, vb. impf. = jeriti se: voda se iri, Z.
1947. ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.- Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. ( LjZv.).
1948. iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
1949. iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.
1950. iskrẹ́ti, -ím, vb. impf. = iskriti se, Jan.
1951. iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
1952. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
1953. istovę́titi, -ę̑tim, vb. impf. identificieren, Cig. (T.).
1954. istoviti, -im, vb. impf. identisch machen, identificieren: i. koga s kom, Cig. (T.).
1955. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
1956. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
1957. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
1958. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
1959. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
1960. izbẹgávati, -am, vb. impf. ausweichen: bitki i., Zora; — prim. izbegati 3).
1961. izbẹ́rati, -ẹ̑ram, vb. impf. = izbirati, M., C.
1962. izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
1963. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
1964. izbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.- Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.
1965. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
1966. izbrisávati, -am, vb. impf. = izbrisovati.
1967. izbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izbrisati: auswischen, löschen, tilgen.
1968. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
1969. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
1970. izbúhliti se, -bȗhlim se, vb. impf. sich von innen heraus ausdehnen, anschwellen, Cig.
1971. izcẹ́jati, -am, vb. impf. ad izcediti; ausseihen; — med i., den Honig ausseimen, Cig.; — maščoba se izceja iz mesa, Let.
1972. izcimováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izcimiti se; sich entwickeln: izcimuje se največ gorkote v životu, Let.; (pravilneje: izcimljevati se).
1973. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
1974. izcvı̑rati, -cvı̑ram, vb. impf. ad izcvreti, Cig.
1975. izčakováti, -ȗjem, vb. impf. ad izčakati; (lange, sehnlich) erwarten, Mur., Cig.; i. lista, Vrt.; (Kristus), ki so ga Abraham, Mozes, David izčakovali, Ravn.; tudi: i. se: lena družina se izčakuje, (sčak-) Levst. (Zb. sp.).
1976. izčesávati, -am, vb. impf. ad izčesati, Cig.
1977. izčínjati, -am, vb. impf. ad izčiniti; 1) ausreitern, durch Reitern reinigen, Št.- C.; — 2) schimpfen, vzhŠt.- C.
1978. izčinjávati, -am, vb. impf. = izčinjati, Št.- C.
1979. izčíščati, -am, vb. impf. ad izčistiti; reinigen, ausputzen; zlato, sol i., gradieren, V.-Cig.
1980. izčiščeváti, -ȗjem, vb. impf. = izčiščati, Jan.
1981. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
1982. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
1983. izčrẹpováti, -ȗjem, vb. impf. = izčrepavati, Jan.
1984. izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
1985. izdajávati, -am, vb. impf. = izdajati, herausgeben, C.
1986. izdajeváti, -ȗjem, vb. impf. verwünschen, Mur.; — prim. izdajati I. 2).
1987. izdaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izdaljšati, Jan.
1988. izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
1989. izdẹlávati, -am, vb. impf. = izdelovati; — skrbelo ga je, kako bo izdelaval, wie er auskommen wird, LjZv.
1990. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
1991. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
1992. izdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdihniti, aushauchen, Cig.
1993. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
1994. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
1995. izdołbávati, -am, vb. impf. = izdolbati, Habd.- Mik.
1996. izdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdrkniti, Z.
1997. izdumljávati, -am, vb. impf. zu erforschen suchen: prim. izdumljavanje.
1998. izgájati, -am, vb. impf. ad izgajiti; i. se, genesen, (zgajati) Dict., Mik.
1999. izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren ( mech.), Cig. (T.).
2000. izgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izginiti, Zora; — stsl.; prim. izginjati.

   1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani