kr=vb. impf. (1.801-1.900)

1801. hȓckati, -am, vb. impf. schnarchen, vzhŠt.- C.
1802. hŕčati, -ím, vb. impf. schnarchen, Mur., Cig., Jan., C.; — knurren, Jan., kajk.- Valj. (Rad).
1803. hŕdati, -am, vb. impf. nagen, C., vzhŠt.; volk ovna hrda, Glas.; = drgniti, vzhŠt.; h. in kopati, tüchtig hauen, C.
1804. hrę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = hrepati, Jarn., Mur.
1805. hrebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. einen unreinen, gebrochenen Ton haben, Z., kajk.- Valj. (Rad); — hüsteln, C.; — prim. hrepetati.
1806. hrę́cati, -am, vb. impf. = pokašljevati, C., Št.; — knarren: voz se tere in hreca, C.
1807. hrę́kati, -am, vb. impf. = hrecati, kašljati, C.
1808. hreníti se, -ím se, vb. impf. 1) zürnen, C., vzhŠt.; — 2) in die Nase rauchen: to se mu hreni, das verdrießt ihn, C., Z.
1809. hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.- Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.
1810. hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.
1811. hrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. heiser sein, hüsteln, röcheln, keuchen, Jarn., C.
1812. hrepẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser klingen, Met., Svet. (Rok.); übel klingen, Mur., Cig.; kreischen, C.; te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom, Str.; — hüsteln, C.
1813. hrę́stati, -am, vb. impf. ad hrestniti; knorpeln, C., BlKr.; knirschen, C.; — (beim Reden) ratschen, C., vzhŠt.
1814. hrestljáti, -ȃm, vb. impf. ratschen (= hrestljo gnati), C.
1815. hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče- Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. ( Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn- Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče- Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
1816. hretíti, -ím, vb. impf. = röcheln, keuchen, heiser husten, C.; — schnarchen, vzhŠt.- C.
1817. 1. hrę́titi se, -im se, vb. impf. to se mi hreti, dies ekelt mich an, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.
1818. 2. hrę́titi se, -im se, vb. impf. 1) die Flügel ausbreitend sich ducken (von der Henne, wenn sie sich ergreifen lässt), Z.; — 2) aufgeblasen sein, Št.- C.
1819. hrgọ́liti, -ọ̑lim, vb. impf. röcheln, schnarchen, C., Trst. (Let.).
1820. hrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, schnarchen, schnauben (o konjih), C.
1821. hrgúliti, -ȗlim, vb. impf. = hrgoliti, Cig., vzhŠt.
1822. hrgúntati, -am, vb. impf. = hrgotati, Hal.- C.
1823. hrgútati, -am, vb. impf. = hrgotati, vzhŠt.
1824. hrigrati, -am, vb. impf. schnattern, Jarn.
1825. hrigretáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrigrati, Jarn.
1826. hrípati, -pam, -pljem, vb. impf. röcheln, eine heisere Stimme haben; moje grlo hriplje, Trub.
1827. hripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hripati, Cig.
1828. hripẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser sein, Dict.
1829. hriplẹ́ti, -im, vb. impf. = hripeti, Dict.
1830. hripotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = hripetati, hripati, C., M.
1831. hripútati, -am, vb. impf. = hripotati, Valj. (Rad).
1832. hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
1833. hrlẹ́ti, -im, vb. impf. = frleti, C.
1834. hŕliti, -im, vb. impf. schnarchen, Cig., Jan., C.; — röcheln, C.
1835. hrlȗjati se, -am se, vb. impf. = goniti se (o kobili), Valj. (Rad).
1836. hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.
1837. hrnjati, -am, vb. impf. schnarchen, schnurren, Cig.; maček začne hrnjati, SlN.
1838. hrnjǫ́liti, -ǫ̑lim, vb. impf. schnarchen, Mur., Cig., SlGor.- C.
1839. hrnjúcati, -ȗcam, vb. impf. röcheln, C.
1840. hrǫ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. mit Geräusch nagen oder ein ähnliches Geräusch, wie beim Nagen hervorbringen, C.; — prim. hrbati, holbati.
1841. hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče- Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
1842. hróhati, -am, vb. impf. = grunzen, Cig.; svinje mu prijazno in hvaležno hrohajo, Cv.; — menda nam. grohati; prim. tudi: krohati.
1843. hromátati, -am, vb. impf. hinken, Guts., Mur., Jarn., Mik.; nahajal je ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), Navr. (Let.).
1844. hrómati, -am, vb. impf. = hromatati, Dict., Cig.; — prim. hramati.
1845. hromẹ́ti, -ím, vb. impf. hinken, C.; — bresthaft sein, Cig.
1846. hromíti, -ím, vb. impf. hinkend, bresthaft machen, verkrüppeln, Cig., Jan., Cig. (T.).
1847. hromúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken, C.
1848. hrópati, -pljem, vb. impf. röcheln, schnarchen, Jarn., Jan., C.; — grob lachen, C.
1849. hropẹ́ti, -ím, vb. impf. röcheln, Dict., Cig., C., BlKr.; v prsih hropi, C.
1850. hropljáti, -ȃm, vb. impf. röcheln, Cig.
1851. hropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, Mur., C., Z.; — laut lachen; h. in smejati se, C.; — brummen, Met.; ein Getöse machen, Mur.
1852. hrópsti, -pem, vb. impf. röcheln.
1853. hropúntati, -am, vb. impf. = hropotati, C.
1854. hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.
1855. hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.- C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.
1856. hrpiti se, -im se, vb. impf. struppig werden, sich sträuben, C.
1857. hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
1858. hŕskati, hȓskam, vb. impf. knirschen, Cig., SlN.
1859. hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. ( Vest.).
1860. hrstẹ́ti, -ím, vb. impf. knastern, C.
1861. hrstljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, nagen, Z., Vraz- Pjk. (Črt.)
1862. hŕščati, -ím, vb. impf. = hreščati, Cig., Jan., C., Burg.; stare kosti so mu hrščale in pokale, LjZv.
1863. hršiti se, -im se, vb. impf. = hrpotiti se, sich sträuben, C.; — prim. srh. sršati.
1864. hŕtati, -am, vb. impf. schnaufen, C.
1865. hrtiti se, -im se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se hrti, Hal.- C.; — prim. srtiti se.
1866. hrúliti, -im, vb. impf. blasen, pfeifen, C.; nevihta hruli, der Sturm pfeift, C.; — prim. fruliti.
1867. hrúmati, hrȗmam, -mljem, vb. impf. lärmen, tosen, Mur.
1868. hrumestati, -am, vb. impf. grob schwatzen, Notr.
1869. hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
1870. hrúmiti, hrȗmim, vb. impf. widerhallen, ogr.- C.
1871. hrumpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) mit Geräusch fressen, knorpelnd essen, = hrustati, vzhŠt.- C.; — 2) röchelnd husten, C.
1872. hrumtati, -am, vb. impf. = hrumpati, C.
1873. hrúpati, -pam, -pljem, vb. impf. mit Geräusch fressen, knorpeln, Jan., C.; konj slamo hruplje, Z.; — kruh hruplje med zobmi, das Brot knorpelt zwischen den Zähnen, C.
1874. hrupetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. poltern, rumpeln, C.; krachen, Guts.
1875. hrupẹ́ti, -ím, vb. impf. lärmen, tumultuieren, Cig., Jan.; vse je zoper eno drugo hrupelo, Trub.; vse mesto hrupi, Dalm.; rauschen, wettern, stürmen, Cig., Jan., C.; — hrupi mi, ich röchle, C.
1876. hrúpiti, -im, vb. impf. 1) = hrupeti, Mur., Cig.; — 2) h. se, = ustiti se, prevzetno govoriti, Koborid- Erj. (Torb.).
1877. hrupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = hrup delati, C.
1878. hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
1879. hrústiti se, -im se, vb. impf. 1) sich brüsten, prahlen, Cig., Jan., C., Jurč.; — 2) trotzen, Mur.; — prim. hrostiti se.
1880. hrustljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, Mur., Cig.
1881. hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.
1882. hrúščiti, -im, vb. impf. rauschen, Mur., Trst. (Let.).
1883. hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.
1884. hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.
1885. hrzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrzati, Št.- Z., Npes.-Vraz.
1886. htẹ́ti, hčèm, vb. impf., pogl. hoteti.
1887. hȗbkati, -am, vb. impf. "hub, hub!" rufen, Mur.
1888. húčati, -ím, vb. impf. heftig wehen, veter huči, C.
1889. hudẹ́ti, -ím, vb. impf. mager werden, abmagern, Jan., C.
1890. hudíčati, -am, vb. impf. = hudičevati, Jarn., Cig.
1891. hudičeváti, -ȗjem, vb. impf. den Teufel im Munde führen, mit dem Worte hudič fluchen.
1892. hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).
1893. hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
1894. hudobíti, -ím, vb. impf. 1) Böses thun, Z.; — 2) = kvariti, Dol.; — 3) h. se, sich ärgern, Bes.
1895. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
1896. hudodẹ́liti, -dẹ̑lim, vb. impf. Uebelthaten begehen, böse handeln, freveln, Mur., Jan., C., Ravn.
1897. hudodẹłstvováti, -ȗjem, vb. impf. Missethaten, Verbrechen verüben, Zora.
1898. hudorẹ́kati, -am, vb. impf. ad hudoreči, C.
1899. hudoúmiti, -ȗmim, vb. impf. = blazniti, rasen, (hudumiti) Jarn.; (= h. se, M.).
1900. hudováti se, -ȗjem se, vb. impf. böse sein, sich ereifern, sich ärgern; h. se nad kom, über jemanden ungehalten, erbittert sein, Cig., C., Ravn.- Jan. (Slovn.); h. se na koga, jemanden beschimpfen, C.; einen übel anlassen, Cig., C.; kdor nima druzega dela, pa se ob mene huduje (schmält auf mich), Jurč.; tudi h. koga: Pasterke in pasterkinje Bo hud'vala mačeha, Slom.

   1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani