kr=vb. impf. (1.701-1.800)

1701. hirẹ́ti, -ím, vb. impf. = hirati: trava, žito hiri, C.
1702. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
1703. híšiti, hı̑šim, vb. impf. = hiševati, Trub.
1704. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
1705. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
1706. hitẹ́vati, -am, vb. impf. zu eilen pflegen, eilen, Zora.
1707. hitrẹ́ti, -ím, vb. impf. = hiteti, C.
1708. hiževáti, -ȗjem, vb. impf. = hiševati, Hal.- C.
1709. hlačáriti, -ȃrim, vb. impf. in weiten Hosen einhergehen, Fr.- C.
1710. hlačáti, -ȃm, vb. impf. in weiten Beinkleidern einhergehen; Turki so tod nekdaj hlačali.
1711. hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
1712. hlamudráti, -ȃm, vb. impf. lose anliegen (o obleki), Lašče- Levst. (Rok.); obleka hlamudra ("hlamedra"), kadar je preširoka in se opleta, Dol.; in breiten, lose anliegenden Kleidern einhergehen, Dol.
1713. hlápati, hlȃpam, -pljem, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Cig., Jan., C., Notr.; — 2) ein Geräusch machen, wie es beim Schnappen hörbar ist; kolo na vodi hlapa, C.; — 3) schlagen, C.
1714. hlapčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Knecht sein, Sclave sein, im Stande der Knechtschaft sein, Mur., Cig., Jan., nk.; h. komu, C., nk.; — 2) = vasovati, Gor.
1715. hlápčiti, hlȃpčim, vb. impf. h. komu, bei jemandem als Knecht dienen, C.
1716. hlapẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ausdunsten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (o moštu, octu), Met.; — pot hlapi iz njega, C.; entweichen (o plinu), Cig. (T.); hlapi, es bildet sich Dunst, Cig. (T.); — 2) die Geisteskraft verlieren, Met.
1717. 1. hlápiti, hlȃpim, vb. impf. 1) lockern (obleko), C.; — pren. državne razmere h. (lockern), SlN.- C.; — 2) die Geisteskraft benehmen, Met.
1718. 2. hlapiti, * -im, vb. impf. Dünste von sich geben, Cig.
1719. hlaptáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, bes. nach Luft schnappen, M.; schnaufen, C.
1720. 1. hlastáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.
1721. 2. hlastáti, -ȃm, vb. impf. großmäulig reden, prahlen, schwätzen, Mur., Cig., Jan., C., Gor.; — prim. stsl. hvastati, prahlen. (?)
1722. hlátati, * -am, vb. impf. betasten, befühlen, V.-Cig., Mik.; — prim. hvatati, šlatati.
1723. hlebáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Brot handeln, C.
1724. hlę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen, C.; — prim. hlipati.
1725. hlę́mpati, hlę̑mpam, -pljem, vb. impf. hlempa, -plje se mi, es stößt mir auf, C., Notr.- Erj. (Torb.); — schlampern, (hlèmpati), Štrek.; schwappen: voda, hrana v želodcu hlempa (hlempȃ?), Z.; — prim. hlepati, hlimpati.
1726. hlę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = hlempati, C., Notr.- Erj. (Torb.).
1727. hlepẹ́ti, -ím, vb. impf. sich heftig sehnen, heftig verlangen; h. po čem, Mur., Cig., Jan., C.; h. po časti, nach Ehre dürsten, Cig.; h. na kaj, C.
1728. hlepíti, -ím, vb. impf., C., pogl. hlipiti.
1729. hlę́piti se, -im se, vb. impf. sich ducken: kokoš se hlepi, kadar počene ter se da prijeti, M.
1730. hlę́stiti, hlę́stim, vb. impf. prahlen: tkalec hlesti, da ima veliko dela, Gor.- M.; — prim. 2. hlastati.
1731. hlíčati, -ím, vb. impf. = röcheln, C.; — prim. hlikati.
1732. hlidẹ́ti, -ím, vb. impf. sanft wehen, Cig., Jan., Trst. (Let.), jvzhŠt.; jug bo hlidel, C.
1733. hlikati, hlı̑kam, -čem, vb. impf. 1) schwer athmen, heftig athmen, schnaufen, röcheln, Št.- C.; — schluchzen, C.; — 2) h. po čem, sich nach etwas sehnen, vzhŠt.- C.; — prim. hlipati.
1734. hliketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hlikati 1), C.
1735. hliktati, -čem, vb. impf. schluchzen, kajk.- Mik.; — prim. hliketati.
1736. hlimpati, -pam, -pljem, vb. impf. = hlipati 1), Hal.- C.
1737. hlı̑ncati, -am, vb. impf. ohne Thränen weinend schreien, BlKr.
1738. hlíniti, hlı̑nim, vb. impf. 1) h. kaj, etwas heucheln, Cig., Jan., nk.; h. ljubezen, žalost, C.; hlinjen, verstellt, erheuchelt, Cig.; — 2) h. se, sich verstellen, heucheln, gleißnerisch sein; prijaznega se hliniti, sich freundlich anstellen, Cig.
1739. hlípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) nach Luft schnappen, schwer athmen, C., Z.; keuchen, Jan. (H.); vol hliplje, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) (weinend) schluchzen, Jan., vzhŠt.- C.; — schlucksen, C., Kras; hliplje, hlipa se mi, ich habe das Aufstoßen, Schlucksen, C., Notr.- Erj. (Torb.), Goriš.; — 3) schlürfen: vodo h., mehko hruško h., C.; — 4) schlagen, C.
1740. hlipetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schlürfen, C.
1741. hlipẹ́ti, -ím, vb. impf. wehen: veter hlipi, Z.; toplota sem hlipi, der Wärmedunst strömt hieher, C.
1742. hlipíti, -ím, vb. impf. den Athem benehmen: veter me hlipi, Z.
1743. hlı̑pkati, -am, vb. impf. schluchzen, Hal.- C.
1744. hlipkováti, -ȗjem, vb. impf. = hlipkati, C.
1745. hliptáti, -ȃm, vb. impf. nach Luft schnappen, schwer athmen, keuchen, Mur., Cig., Jan., C.; konj po zraku hlipta, SlN.
1746. hlístati, -am, vb. impf. 1) schnappen, V.-Cig.; — 2) mit der Ruthe oder Peitsche schlagen, Z.; (tudi rus.); — 3) knastern, C.; plätschern, vzhŠt.- C.
1747. hlíščati, -ím, vb. impf. heftig (mit Sturm) regnen, stürmen, vzhŠt.- C.
1748. hlobati, -bam, -bljem, vb. impf. mit Geräusch nagen, Mur., C.
1749. hlobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch fressen, M.
1750. hlobútati, -am, vb. impf. in den Tag hinein reden, Polj.
1751. hlǫ́diti, -im, vb. impf. mit einem Pflocke prügeln, M., C.
1752. hlópati, -pam, hlǫ́pljem, vb. impf. 1) schnappen, Cig., C.; — 2) stark athmen, schnaufen ( z. B. vom Laufen), vzhŠt.- C.; — 3) schlagen, C.
1753. hlopẹ́ti, -ím, vb. impf. stürmen, Z.; veter hlopi, der Wind macht Stöße, stürmt, C., Z.
1754. hlopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) plätschern, Mur., C., Met.; — 2) = šušnjavo govoriti, C.
1755. hlopotẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig emporschießen, üppig, wachsen, vzhŠt.- C.; — prim. hobateti.
1756. hlópsti, hlópem, vb. impf. ausdunsten: iz devičinih stopinj nečistost hlope, C.
1757. hloptáti, -ȃm, vb. impf. schlabberig fressen, Cig.
1758. hlupẹ́ti, -ím, vb. impf. dampfen, Hal.- C.
1759. hmanjeváti, -ȗjem, vb. impf. träge sein, M.
1760. hmanjíti se, -ím se, vb. impf. faulenzen, C.
1761. hmanjúhati, -am, vb. impf. faulenzen, C.
1762. hmeljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Hopfenbau oder Hopfenhandel beschäftigen, Cig.
1763. hmę́ljati, -am, vb. impf. = hmeljiti, V.-Cig.
1764. hmę́ljiti, hmę̑ljim, vb. impf. mit Hopfen anmachen, hopfen, Cig., Jan.
1765. hobatẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig wachsen, Cig.
1766. hoboríti se, -ím se, vb. impf. prahlen, groß thun, vzhŠt.- C.
1767. 1. hobotáti, -ȃm, vb. impf. wuchern, üppig wachsen, schnell emporschießen, Cig., C., BlKr.; — prim. bohotati.
1768. 2. hobotáti, * -otám, -ǫ́čem, vb. impf. hohltönende Laute von sich geben, (wie z. B. wenn man auf etwas Hohles schlägt), C.; tudi goreč kup slame hobota, C.
1769. hódati, -am, vb. impf. gehen (v otročjem govoru), Vrt.
1770. hodẹ́vati, -am, vb. impf. zu gehen pflegen, Notr.- Levst. ( Glas.).
1771. hóditi, hǫ́dim, vb. impf. gehen, zu gehen pflegen, wandeln; po svetu h., in der Welt herumwandern; denarji hodijo med ljudstvom, d. Geld ist im Umlauf, DZ.; kuga hodi po deželi, die Pest regiert im Lande, Cig.; h. s kom, mit jemandem Umgang pflegen; po svojih potih h., seine Wege gehen; po svojih opravkih h., seinen Geschäften nachgehen; za vinom, za slivami h., Wein, Zwetschken einkaufen, C.; za kom h., jemandem nachsteigen; temotne poti h., dunkle Pfade wandeln, Cig.; njegove poti hodi, Ravn.- Mik.; po koga h., jemanden abzuholen pflegen; daleč po vodo h., weither Wasser zu holen pflegen; v cerkev, v šolo h., die Kirche, die Schule besuchen; na božjo pot h., wallfahrten; težko h., übel zu Fuße sein; ob palici h., an einem Stocke gehen; bos h., barfuß zu gehen pflegen; ne hodi k meni, komm mir nicht in die Nähe; ni ti treba k meni hoditi, du brauchst dich nicht zu mir zu bemühen; ne hodi več danes domu; geh heute nicht mehr nachhause! — po koncu h., einen aufrechten Gang haben; — umher gehen: grdo je, če tak raztrgan in cunjast hodim, Ravn. (Abc.); klavrni hodimo, Ravn.; hodi! trolle dich weiter! marsch! — on na to hodi, da —, er geht darauf aus, —, ogr.- C.; v škodo h. komu, jemanden beeinträchtigen, Cig.; ta reč mi po glavi hodi, das macht mir Sorgen, wurmt mich, Cig.; — ergehen: kako je pak hodilo Kristusu, wie ist es Christo ergangen? Krelj; slabo jim je hodilo, Jurč.; — lahko, težko mi hodi, es kommt mir leicht, schwer an, vzhŠt.- C.; to drago hodi, das kommt theuer zu stehen, C.; v prid, na korist, na dobro, na hvalo h., frommen, zugute kommen, Cig.; ljudem je prav hodilo, da ..., Ravn.: vse bo prav hodilo, alles wird gut ausfallen, Jurč.; to mi na poštenje hodi, das gereicht mir zur Ehre, ogr.- C.; na malo (na pičlo) h., abnehmen, ausgehen: denarji mi hodijo na malo, Cig., C.
1772. hohljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rauschen: reka hohlja v morje, Raič (Slov.); — 2) h. se, laut lachen, Cig.
1773. hohnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) näseln, Cig., Jan., Dol., BlKr.; (hohnati) Navr. (Kop. sp.); — 2) schnuppern, schnüffeln, C.
1774. hohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.; — 2) laut lachen, Mur.; = h. se, Jan.
1775. hojẹ́vati, -am, vb. impf. zu gehen pflegen, wandeln, Cig., Jan., Vrt., Jurč., Erj. (Izb. sp.); na lov h., Levst. (Zb. sp.).
1776. hǫ̑jkati, -am, vb. impf. "hoj!" rufen, Z.
1777. hȏłbati, -bam, vb. impf. hohl ausnagen: sršeni n. pr. sadje, miši repo holbajo, vzhŠt.- C.; — pogl. globati.
1778. hołbljáti, -ȃm, vb. impf. klein zernagen, vzhŠt.- C.
1779. hołbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch nagen, vzhŠt.- C.
1780. homeopātiti, -im, vb. impf. die Homöopathie betreiben, Cig., Preš.
1781. homotáti, -ȃm, vb. impf. verwickeln, verwirren, C., Z., Št.; h. se, sich winden und drehen, C.
1782. hǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. impf. hüpfen, C.
1783. hǫ̑pkati, -am, vb. impf. hüpfen, C.
1784. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
1785. hotljívati se, -am se, vb. impf. üppig, geil sein, M., ogr.- C.
1786. hȏvsati, -am, vb. impf. = požrešno jesti: svinje hovsajo, BlKr.
1787. hrabiti se, -im se, vb. impf. = hrabriti se, C.
1788. hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.- C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
1789. hrabúčiti, -ȗčim, vb. impf. = halabučiti, ogr.- C.
1790. hrákati, hrȃkam, -čem, vb. impf. sich räuspern, Jan., Mik.
1791. hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
1792. hramúcati, -am, vb. impf. = hramati, C.
1793. hrániti, -im, vb. impf. 1) in Verwahrung haben, aufbewahren; denar komu h., jemandes Geld in Verwahrung haben; nekoliko še za tebe hranim, einiges spare ich für dich auf; h. kaj kakor svetinjo; jabolka, ki se dajo h., Lageräpfel, Cig.; hranit dati kaj, etwas aufzubewahren geben; — sparen: zdaj je bilo treba hraniti, Zv.; kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov, wer den Heller nicht spart, wird keines Pfenniges Herr, Cig.; hrani v kotu (doma), uživaj na potu, Notr.- Erj. (Torb.); — 2) ernähren, beköstigen, Cig., Jan.; starka mladiče hrani, jvzhŠt.; — erhalten, Mur., Cig.; težko se hraniti, kajk.- Valj. (Rad).
1794. hranjeváti, -ȗjem, vb. impf. aufzubewahren pflegen, Mur., C., Zora, Raič (Slov.); — sparen, Mur., Burg.
1795. hrápati, -pam, -pljem, vb. impf. = hripati, C.; tudi hs.
1796. hrapúcati, -ȗcam, vb. impf. hripavo kašljati, Valj. (Rad).
1797. hrástiti se, -im se, vb. impf. = krastiti se, Cig.
1798. hrbántati, -am, vb. impf. mit Anstrengung nagen, Hal.- C.
1799. hŕbati, -am, vb. impf. nagen, vzhŠt.- C.; — prim. holbati.
1800. hȓcati, -cam, vb. impf. schnarchen, C.; konj hrca, stößt Luft durch die Nüstern aus, C.; — sich schneuzen, Mur.

   1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani