Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. impf. (1.401-1.500)

  1. godováti, -ȗjem, vb. impf. 1) festlich begehen, feiern, Cig.; stoletnico g., C., Levst. (Zb. sp.); slavnost g., Vrt.; g. spomin, Zora; — 2) das Namensfest feiern, Cig., C.
  2. godráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, kollern: puran godra, BlKr.
  3. godrnáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, Mik.
  4. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
  5. godrnjȃvsati, -am, vb. impf. brummen, murren, Z., M.
  6. gognjáti, -ȃm, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Mur., Cig.; — stammeln, C.; murmeln, Mik.; — prim. hohnjati.
  7. gogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnattern (o goseh), Mur., Cig., Jan., C., Vrt.; — gackern: g. kakor petelin, Dict.; — prim. gagati.
  8. gogúliti, -ȗlim, vb. impf. girren, SlGradec- C.
  9. gojẹ́vati, -am, vb. impf. zu hegen, aufzuziehen pflegen, Z., Trst. (Let.).
  10. gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras- C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.- C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
  11. gołbati, -am, vb. impf. nagen, Mik.; — prim. globati.
  12. gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).
  13. gółbsti, gółbem, vb. impf. = dolbsti, vzhŠt.- C.
  14. gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.- C.; meni se golca, Fr.- C.; — prim. kolcati se.
  15. gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.- C.
  16. golíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. kahl werden, kahle Stellen bekommen (o gozdih), C.
  17. golidráti, -ȃm, vb. impf. leiern, Jan.
  18. golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.
  19. goljufováti, -ȗjem, vb. impf. zu betrügen pflegen, C.
  20. gȏłkati, -am, -čem, vb. impf. girren, ogr.- C.; — = lajati, Tolm.- Štrek. (Let.).
  21. golǫ̑bčati se, -am se, vb. impf. schnäbeln, Cig.
  22. golobčeváti se, -ȗjem se, vb. impf. schnäbeln, Cig.
  23. golomíšiti, -mı̑šim, vb. impf. 1) blinde Kuh spielen, UčT., Notr.; — 2) sem ter tja laziti, po nepotrebnem si dati kaj opraviti, C.; kaj golomišiš na vse zgodaj? Kras- Erj. (Torb.).
  24. golomráziti, -mrȃzi, vb. impf. rieseln (o snegu), Jan.; — prim. golomraznica 2).
  25. golopáłčiti, -pȃłčim, vb. impf. zusammenstümpern: sodbe g., Levst. (Zb. sp.).
  26. gołtáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlingen, schlucken, Mur., Cig., Mik., C., Vrt.; — 2) gierig fressen, Cig., Jan., ZgD., Gor.; — 3) rülpsen, Rez.- C.; — = tako govoriti, da se beseda zaletuje v grlu, (gółtati) Gor.; — 4) girren (o golobih), vzhŠt.- C.; — 5) murren, Hal.- C.
  27. gołtíti, -ím, vb. impf. 1) schlingen, Z.; g. jedi in vino, Jurč.; — 2) würgen, vzhŠt.- C.
  28. golúniti, -ȗnim, vb. impf. alaunen, Cig.
  29. gomárati, -am, vb. impf. = komarati, krabbeln, Notr.; otrok po četverih gomara, C.; Bog pravi: gomaraj, da ti bom pomagal, Npreg.- Cv.
  30. gomátati, -am, vb. impf. langsam sich bewegen, C., Z.
  31. gomázati, -am, vb. impf. = gomezeti, Mur., Met.
  32. gomazẹ́ti, -ím, vb. impf., pogl. gomezeti.
  33. gomáziti, -ȃzim, vb. impf. 1) = gomezeti, Trub., Dict.- Mik.; — 2) rühren, bewegen, (gomeziti) C.
  34. gọmbati, -am, vb. impf. = gumpati, mit der Faust schlagen, C.
  35. goməzetáti, -ȃm, vb. impf. = gomezljati, C.
  36. goməzẹ́ti, * -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.- C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
  37. gomeziti, -im, vb. impf. rühren, bewegen, C., pogl. gomaziti.
  38. goməzljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kribbeln, wimmeln, Cig., Jan., C.; — 2) schäumen, moussieren, Cig., Jan., C.; — prim. gomizljati.
  39. goməznáti, -ȃm, vb. impf. = gomezeti, C.
  40. gomíliti, -ı̑lim, vb. impf. häufen, C.
  41. gomíljati se, -am se, vb. impf. sich häufen, M., C.; gore se gomiljajo, thürmen sich, Zora.
  42. gomízati, -am, vb. impf. = gomezeti, Jan.
  43. gomizljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kribbeln, wimmeln, Cig., Jan.; mravljinci gomizljajo, Dict.; — po udih mi gomizlja, Z.; — 2) moussieren, M.; vino gomizlja po kozarcih, Nov.; Blasen bilden: če deneš na stolčeno kredo nekoliko jesiha, bo jelo to brž peniti se in gomizljati, Vrtov. (Km. k.).
  44. gomlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = gomezeti, krabbeln, wimmeln, Z.; — 2) = gomoleti 2) (?); prim. izgomleti.
  45. gomolẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) = gomezeti, mrgoleti, Cig., Jan., C.; — 2) flackern, BlKr.; plamen gomoleje, Krn- Erj. (Torb.); gomoleča svetloba, flackerndes Licht, Erj. (Som.); — gomoli mi pred očmi, es flimmert mir vor den Augen, BlKr.
  46. gomoljati, -am, vb. impf. zu Klumpen zusammenpressen, C.; g. se, sich klümpern, Cig.
  47. gomoljíti se, -ím se, vb. impf. 1) Klumpen bilden: mleko se gomolji, Hal.- C.; — 2) sich wieder aufzurichten suchen ( z. B. nach einem Fall), Hal.- C.
  48. gomotáti, -ȃm, vb. impf. wirr durcheinander mischen, Z.; g. se, sich zu einem wirren Knäuel verschlingen: kače se gomotajo, C.; — prim. homotati.
  49. gọ̑mpati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, C.
  50. gomúliti, -ȗlim, vb. impf. = ščebljati, wispern, Jan.
  51. gomúljiti, -ȗljim, vb. impf. 1) häufen, Z.; — 2) g. se, aufgehen: kvašeno testo se gomulji, Z.; — prim. gomiliti.
  52. gomzẹ́ti, -ím, vb. impf. = gomezeti, Cig., Met., Mik., Fr.- C., ZgD., Zora, DSv.
  53. gondráti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren, greinen, Mur., Jan., vzhŠt.; — prim. gosti, godrnjati.
  54. gondrljáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, BlKr.- DSv.
  55. gondrnjáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, BlKr.- DSv.
  56. gonę́tati, -am, vb. impf. errathen, Z., Trst. (Let.).
  57. góniti, gǫ́nim, vb. impf. 1) wiederholt treiben; živino na pašo g.; zver s psi g., hetzen, jagen, hudoba ga goni, der Teufel reitet ihn, Cig.; g. otroke v šolo, die Kinder fleißig zur Schule halten, Cig.; — g. koga, fordern = terjati, Cig.; — pijača, ki na vodo goni, harntreibendes Getränk, Cig.; goni me, ich habe das Abweichen, Cig.; — kamenje v hišo g., ( pf. zagnati), BlKr.; drva po vodi g., Holz flößen, Jan.; kolo g., ein Rad treiben; vrtavko g., den Kreisel treiben; mehove g., die Bälge treten; rühren (beim Buttern): celo uro uže gonim, pa se neče storiti, Polj.; — vedno svojo g., immer dasselbe wiederholen, sagen, behaupten; "joj, joj!" je zmerom gonil, Ravn.; zmerom svojo goni slavček, immer dieselben Lieder singt die Nachtigall, Preš.; — ljudje gonijo (= pravijo), da bo vojska, Z.; — 2) g. se, a) sich herumtreiben, schäckern; otroci se gonijo po trati; — b) brunften, läufig sein; krava, kobila, psica se goni.
  58. gonjáti, -ȃm, vb. impf., Podgorje v Istri- Erj. (Torb.), pogl. vonjati.
  59. gonjetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = gondrati, C.
  60. gonjẹ́vati, -am, vb. impf. = goniti, zu treiben pflegen, Cig.
  61. gonobíti, -ím, vb. impf. Eintrag thun, verderben, zugrunde richten, Mur., Cig., Mik.; g. dete, Vod. (Bab.); tudi: gonóbiti.
  62. gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
  63. gorgráti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.
  64. gorgúkati, -kam, -čem, vb. impf. = gorgrati, C.; gorgukal sem kakor golob, Dalm.
  65. gorjúpiti, -ȗpim, vb. impf. bitter machen, Cig.
  66. gǫ̑ršati, -am, vb. impf. verschönern, Cig.; — g. bolnika, einen Kranken aufbringen, Cig.; — prim. gorši 2).
  67. gosláriti, -ȃrim, vb. impf. den Geiger abgeben, geigen: g. po krčmah, SlN.
  68. gǫ̑slati, -am, vb. impf. 1) geigen, fiedeln, Dol.- Cig., Jan.; Pa stopam in goslam, kar moči mi, LjZv.; — 2) prügeln, M., Z.
  69. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
  70. gospodarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = gospodariti, Guts., Zora.
  71. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
  72. gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.- Mik.
  73. gostẹ́ti, -ím, vb. impf. = gostiti se, dicht werden, Jan. (H.).
  74. gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.- Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
  75. 1. gostíti, -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.
  76. 2. gostíti, -ím, vb. impf. dicht machen, verdichten; eindicken; g. sol, gradieren, Cig.; condensieren, Cig. (T.); g. se, dicht werden, sich verdichten; iskre se goste, Jan.; dick werden (o tekočinah); — (besede) g., schnell reden, Cig.
  77. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
  78. gostolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern, zu schlagen pflegen, Jan., C.; Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo, Npes.-K.; lastovica veselo gostoleva v sinjem zraku, Zv.
  79. gostováti, -ȗjem, vb. impf. 1) intr. a) zugaste sein, C.; g. na zemlji, durch das Erdenleben pilgern, C.; b) als Inwohner in einem fremden Hause wohnen, zur Miethe wohnen, Mur., Cig., C., M., Polj.; zastonj g., zinsfrei wohnen, Cig.; — 2) trans. g. koga, bewirten, Mur., Cig., Jan., C.; Kristusa gostujo, Trub.; g. se, schmausen, Cig., Jan., C.; pos. bei einem Hochzeitsschmaus sein, C.
  80. gostožíliti, -žı̑lim, vb. impf. zwitschern, Cig., Jan.; durcheinander quiekend schreien (o otrocih), Lašče- Levst. (M.).
  81. gotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. 1) zurichten, Cig.; — 2) sicherstellen, Jan.
  82. govnjáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden, ( nam. gognjati), Št.; jeclja in govnja, sam ne ve kaj, SlN.
  83. govorẹ́vati, -am, vb. impf. zu sprechen pflegen, Dol.
  84. govoríčiti, -ı̑čim, vb. impf. faseln, schwatzen, Jan., C., Gor.- Levst. (M.), BlKr.
  85. govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid- Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
  86. govȏrkati, -am, vb. impf. dem. govoriti (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  87. gǫ́zati, -am, vb. impf. ohne Appetit essen, C.; — prim. gozniti in guzati.
  88. gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.
  89. gǫ́žati, -am, vb. impf. reiben, Cig.
  90. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
  91. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
  92. grabástati, -am, vb. impf. heftig kratzen, Z., Dol.
  93. grabȃvsati, -am, vb. impf. = grabastati, Z.; — prim. grebavsati.
  94. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
  95. grabljáti, -ȃm, vb. impf. rechen, harken, Mur., Cig., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  96. grȃbsati, -am, vb. impf. kratzen, C.
  97. gradášati, -am, vb. impf. = gradašiti, Cig.
  98. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
  99. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  100. gradováti, -ȗjem, vb. impf. gradieren ( chem.), Cig. (T.).

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA