kr=vb. impf. (10.871-10.970)

10871. zvončkáti, -ȃm, vb. impf. mit einem Glöckchen läuten, klingeln, schellen, Cig., Jan.
10872. zvončkljáti, -ȃm, vb. impf. = zvončkati, Cig.
10873. zvončljáti, -ȃm, vb. impf. = zvonkljati, Jan.
10874. zvoníti, -ím, vb. impf. 1) läuten; cerkovnik je začel zvoniti; zvoni, es läutet; z vsemi zvonovi z.; dan, sedem, devet, poldan, avemarijo zvoni, es läutet die Morgenglocke, sieben Uhr, neun Uhr, Mittag, Ave Maria; mrliču z., einen Todten ausläuten; k maši z.; vkup z. (= z vsemi zvonovi poslednjič k božji službi z.); vor einem Gewitter läuten: pod oblak z., = z. k hudi uri, Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); hudemu vremenu, toči z., das Ungewitter, den Hagel verläuten, Cig.; po toči z. = zu spät etwas thun; — 2) einen Klang von sich geben, tönen, klingen; železo lepo zvoni, C.; v ušesih, po ušesih mi zvoni es klingen mir die Ohren.
10875. zvonkljáti, -ȃm, vb. impf. mit einem Glöckchen läuten, klingeln, Jan., M., C.; Skakala bom, zvonkljala bom, Npes.-K.
10876. zvráčati, -am, vb. impf. ad zvrniti, pogl. izvračati.
10877. zvršávati, -am, vb. impf. = zvrševati; vollenden, vervollkommnen, ogr.- C.
10878. zvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zvrstiti, nk.; (-stovati) Mur., Cig., Jan.
10879. zvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zvršiti; vollziehen, vollstrecken, Cig.; z. ukrepe, Levst. (Nauk); z. prevzeta dela, seinen Aufgaben gerecht werden, Levst. (Nauk); — prim. izvrševati.
10880. žabáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Froschfang abgeben, V.-Cig.
10881. žábiti se, -im se, vb. impf. brunften ( v. Fröschen), Cig.
10882. žabráti, -ȃm, vb. impf. herplappern: ž. psalme, Trub.; pogl. žebrati.
10883. žafrániti, -ȃnim, vb. impf. mit Safran würzen, Cig.
10884. žȃgati, -am, vb. impf. sägen; drva ž.; — babo ž., prim. baba 4).
10885. žȃjfati, -am, vb. impf. 1) seifen; — 2) saufen; — iz nem.
10886. žáliti, -im, vb. impf. 1) kränken, beleidigen, verletzen; to me žali! to žali moje poštenje, moje pravice; — 2) = obžalovati: bedauern: žalim, da ..., SlN.; moj pot Bog žali! Kast.- C.; ( hs.); — 3) žali se mi česa = žal mi je česa: ni se mu žalilo ne potov, ne težav, ne gotovine, Str.
10887. žalostíti, -ím, vb. impf. betrüben; — ž. se, sich betrüben, sich kränken, sich grämen, Cig., M.
10888. žalostováti se, -ȗjem se, vb. impf. trauern, sich grämen, Mur., ogr.- C.
10889. žalováti, -ȗjem, vb. impf. 1) trauern; ž. po kom, nach jemandem trauern, den Verlust jemandes betrauern; — Leid tragen, Cig., nk.; — ž. po domu, Heimweh haben, Z.; ž. nad čim, nad kom, sich über jemanden oder etwas betrüben, etwas, jemanden beklagen, Cig.; tudi: ž. črez kaj; ž. koga, betrauern, um jemanden trauern, Cig., Jan., C.; neverniki mene žalujo, Trub.; Sedem let sem čakala, Sedem ga bom žal'vala, Npes.-K.; — bereuen: grehe ž., C., Krelj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = žaliti 1), kränken, Mur., C.
10890. žałtavẹ́ti, -ím, vb. impf. ranzig sein, Jan., Hip.- C.
10891. žámati, -am, vb. impf. (ein Brett, einen Balken) nach der Schnur behauen, C., Z.; — žamane deske so povsod lepo gladke, SlGor.- C.; — prim. nem. säumen (?), C.
10892. žamǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. säuseln, Jan.; le še hlastni pošepeti so žamorili, Jurč.; — prim. hs. žamor, das Gelispel.
10893. žanžavẹ́ti, -ím, vb. impf. sich färben ( v. Trauben), C.
10894. žarbráti, -ȃm, vb. impf. sich tummeln: ugledal je množico ljudi žarbrajoč ("er sah das Getümmel des Volkes"), Krelj; — prim. žebrati (?).
10895. žarčẹ́ti, -ím, vb. impf. = žareti 2), ranzig sein, Jan.
10896. žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče- Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.
10897. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
10898. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
10899. ždẹ́ti, -ím, vb. impf. unbeweglich, vor sich hinbrütend dasitzen, hocken oder liegen, kauern; tiho sem za-se ždel, Jurč.; mi drugi smo tiho ždeli vsak v svojem kotu, Erj. (Izb. sp.); — warten, lauern, C.; — kümmerlich leben, vegetieren, Jan., Notr.- C.
10900. ždẹ́vati, -am, vb. impf. = ždeti, Mik.
10901. žebati, -am, vb. impf. kratzen, Jarn.
10902. žebráti, -ȃm, vb. impf. herplappern, M., C.; žebrali so njemu na čast svoje molitve, LjZv.; — beten, Guts., Mur., Cig., Slom., Kor., Gor., Št.
10903. žədẹ́ti, -ím, vb. impf. = ždeti, Lašče- Erj. (Torb.), Notr.; kaj žediš in tuhtaš? Zv.; — ruhig daliegen: plotom in ogradam ostanki so žedeli tam pa tam, Let.; žedela je dobrava, Bas.
10904. žəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln, C., Z., jvzhŠt.; ("žigitati", Meg.); — pogl. ščegetati.
10905. 1. žegljáti, -ȃm, vb. impf. rieseln, Cig.; sanft rauschen, C.; dež prijetno žeglja, Z., BlKr.; — zwitschern, C.; piščanci žegljajo (žigljajo), Z.; — wispeln, Jan.; — prim. ščegljati.
10906. 2. žəgljáti, -ȃm, vb. impf. kitzeln: bolha me žeglja (žiglja), Z.
10907. žegnávati, -am, vb. impf. = žegnovati.
10908. žegnováti, -ȗjem, vb. impf. ad žegnati.
10909. 1. žəhtáti, žəhtȃm, žáščem, vb. impf. = ščegetati: žehta, žašče me, es juckt mich, Mik.
10910. 2. žę̑htati, -am, vb. impf. in der Lauge beizen, beuchen, sechteln; — ( fig.) ž. ga, gehörig zechen; — prim. žehtar in nem. sechteln.
10911. žehtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Gluthitze ausstrahlen; peč je tako vroča, da žehti, Lašče- Erj. (Torb.); lice od plesa žehteče, Levst. (Zb. sp.); — 2) ausdünsten, ausdampfen, Z.; — duften ( v. Wein), Cig.; — ( fig.) 'Z prsi veselje na kvišku žehti, Npes.-K.
10912. žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.- Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
10913. želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), ob gorenji Soči- Glas.).
10914. želẹzáriti, -ȃrim, vb. impf. den Eisenhandel betreiben, Cig.
10915. žę́ljati, -am, vb. impf. = žoljati, Malhinje- Erj. (Torb.).
10916. želováti, -ȗjem, vb. impf. begehren, sich sehnen, Trub., Krelj- M.
10917. žéniti, žę́nim, vb. impf. verheiraten: svojega sina ženi, er trifft Anstalten zur Verheiratung seines Sohnes, er sucht ihn zu verheiraten; na hlače, na roke ž., ohne Vermögen verheiraten, Nov.; — ž. se, heiraten (vom Manne); taki se ženijo, ki nimajo nič; auf Freiersfüßen gehen, in Heiratsumständen sein; ženi se; kje se neki ženi? wo freit er doch? — ptice se ženijo, die Vögel paaren sich.
10918. ženitváriti, -ȃrim, vb. impf. Vorkehrungen zur Verehelichung treffen (vom Mann): kakor slišim, si uže začel ženitvariti, (-tovariti) Jurč.
10919. ženitvováti, -ȗjem, vb. impf. Hochzeit halten, M.
10920. žę̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.- C.
10921. ženžáti, -ȃm, vb. impf. nicht weiter kommen bei einer Arbeit, vzhŠt.- C.; — prim. žužnjati.
10922. žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).
10923. žerjáviti se, -ȃvim se, vb. impf. glühen, röthlich schimmern, C.; žerjavi se nebo, ogr.- Valj. (Rad).
10924. žernáditi, -ȃdim, vb. impf. tagwerken, C., Vrtov. (Vin.).
10925. žéti, žánjem, vb. impf. mit der Sichel abschneiden; schneiden; pšenico, travo, praprot ž.
10926. žežáti, -ȃm, vb. impf. = žužati, C., Z., BlKr.
10927. žəžljáti, -ȃm, vb. impf., V.-Cig., BlKr.; pogl. žužljati.
10928. žəžnjáti, -ȃm, vb. impf., Z., pogl. žužnjati.
10929. žganjáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) die Brantweinbrennerei betreiben; — 2) Schnaps zu trinken pflegen, schnapsen, Zv.
10930. žgáti, žgèm, vb. impf. brennen ( trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.- Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen ( techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; ( prim. žgeč); — ( pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
10931. žgəčkáti, -ȃm, vb. impf. = ščegetati, kitzeln, Dol., KrGora, jvzhŠt.
10932. žgətáti, -ətȃm, žgáčem, vb. impf. = ščegetati, Cig., Mik.; ( inf. tudi: zgátati).
10933. žgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, Jan., Mik., Zora, LjZv.; — prim. žvrgoleti.
10934. žigljáti, -ȃm, vb. impf., Z., pogl. 1., 2. žegljati.
10935. žíkati, žı̑kam, -čem, vb. impf. schmitzen, Cig.
10936. žikljáti, -ȃm, vb. impf. = mencaje prati, Z., Dol.; žikljati in prati, Npr.-Krek.
10937. žilavíti, -ím, vb. impf. frischen: ž. železo, Cig. (T.).
10938. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
10939. žíljati, -am, vb. impf. = žmikati, mencati, reiben: perilo, roke ž., Malhinje- Erj. (Torb.).
10940. žı̑ngati, -am, vb. impf. schellen, V.-Cig.
10941. žingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Z.
10942. žínjati, -am, vb. impf. = misliti, Celovška ok.; — prim. nem. sinnen.
10943. žı̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.
10944. žíriti, -im, vb. impf. = z žirom pitati, Cig.; svinja se žiri v bukovju, Kremp.- C.; — mästen: ž. truplo za črve, C.
10945. žitáriti, -ȃrim, vb. impf. den Getreidehandel betreiben, Cig., Jan.
10946. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
10947. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
10948. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
10949. živíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Ableger machen, Fr.- C.
10950. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
10951. živopísati, -šem, vb. impf. malen, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.); — stsl., po gr. ζωγραφει̃ν.
10952. životáriti, -ȃrim, vb. impf. vegetieren, kümmerlich leben, seine Existenz fristen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
10953. žížniti, žı̑žnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).
10954. žlabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = žlabudrati, C., (žlobot-) C., M.; — 2) plätschern: voda žlaboče, (žleb-) C.
10955. žlabráti, -ȃm, vb. impf. 1) plätschern: po vodi ž., Nov.- C., Levst. (Rok.); — 2) plappern, plaudern; — prim. nem. schlabbern, schlabben, = plappern.
10956. žlabudráti, -ȃm, vb. impf. 1) plaudern, schwätzen; — 2) plätschern: voda v potoku žlabudra, C.; — prim. žlabrati.
10957. žláfrkati, -am, vb. impf. Ohrfeigen austheilen, Fr.- C.
10958. žlahtáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) verwandt sein, Cig., Blc.-C.; mi se z vami nekaj žlahtamo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) eine chemische Verbindung eingehen, Vrtov. (Km. k.).
10959. žlahtíti, -ím, vb. impf. = žlahtniti: človeka le krepost in čednost žlahti, Ravn.- Valj. (Rad).
10960. žlahtníti, -ím, vb. impf. veredeln, Cig., Jan.; drevo ž., C.
10961. žlampáti, -ȃm, vb. impf. schlampen (mit Geräusch und gierig essen oder trinken); — iz nem.
10962. žlampotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, Z.; — mit Geräusch fressen, (žlop-) C.; — prim. žlampati.
10963. žlȃvsati, -am, vb. impf. schmutzen, C.
10964. žlę́bati, -am, vb. impf. unmäßig trinken, vzhŠt.; — prim. žlempati.
10965. žlẹ́biti, -im, vb. impf. mit einer rinnenartigen Vertiefung versehen, kehlen, cannelieren, Cig., Jan., Cig. (T.); steber ž., Cig.; ž. dogo, eine Fassdaube hohl schneiden, Cig.; — ž. se, sich rinnenförmig werfen, Cig.; deska se žlebi, Fr.- C.
10966. žlẹbkováti, -ȗjem, vb. impf. riefeln, cannelieren, Cig. (T.).
10967. žlẹdíti se, -í se, vb. impf. žledi se, es bildet sich Glatteis, Z.
10968. žlẹ́kati, -am, vb. impf. lispeln, Meg.
10969. žlẹ́mati, -am, vb. impf. ausschleimen, Cig.; čreva ž., C., Lašče- Levst. (Rok.), Gor.
10970. žlempáti, -ȃm, vb. impf. = žlampati, Cig., Gor.; vodo ž., Vod. (Izb. sp.).

   10.071 10.171 10.271 10.371 10.471 10.571 10.671 10.771 10.871 10.971  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani