Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. impf. (10.601-10.700)

  1. 2. zavẹzávati, -am, vb. impf. = 2. zavezovati: peč z., das Ofenloch zu schließen pflegen (suchen), C.
  2. 1. zavezováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavezati; 1) zubinden, verbinden; — 2) z. se, sich verbünden, nk.; — 3) verpflichten, Cig., nk.
  3. 2. zavẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavezniti, Jan.
  4. zavídati, -am, vb. impf. 1) neidisch sein, beneiden: z. komu zavoljo česa, Cig., Jan., M.; z. komu kaj, nk.; takega čuvaja zavidali so ji vsi pastirji, LjZv.; — 2) übel wollen: z. koga, Cig.; vsi so ga zavidali, er war bei allen verhasst, Cig.; mačeha otroka zavida, Svet. (Rok.).
  5. zavídẹti, -vı̑dim, vb. pf. 1) zavidim, ich werde sehen, C.; — 2) missgönnen, beneiden, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Met.; z. komu kaj, C.; (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 3) z. koga, jemanden hassen, Cig., Notr.- Levst. (M.); vse ga zavidi, Glas.- Mik. (V. Gr. IV. 313.); mladi kralj pove, kako ga je oče zavidel, da ga je hotel celo ustreliti, LjZv.; (v tem pomenu vb. impf.); — 4) übel nehmen, to mi je zelo zavidel, to se mu je zelo zavidelo, das hat er (mir) sehr übel genommen, Dol.; — 5) zavidi se mi, es dünkt mir, C., M.
  6. zavidováti, -ȗjem, vb. impf. beneiden, C.
  7. zavihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavihati, zavihniti.
  8. 1. zavíjati, -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.- Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
  9. 2. zavíjati, -am, vb. impf. heulen: z. kakor volcje, Dict.; — zavijali bodo ali tulili, Krelj; ako živiš med volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje, Vrt.; kadar pes smrt zagleda, začne zavijati ali tuliti, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  10. 1. zavı̑rati, -am, vb. impf. ad 1. zavreti; anfangen zu sieden: mleko že zavira.
  11. 2. zavı̑rati, -am, vb. impf. ad 2. zavreti; sperren, bremsen: kolo, voz z.; hemmen, hindern, Cig., Jan., nk.; z. hudo, podpirati dobro, C.; z. ukrepe, die Beschlüsse einstellen, Levst. (Nauk); od dveh strani se mi zavira, von zwei Seiten stellen sich mir Hindernisse entgegen, Dol.
  12. zavisẹ́ti, -ím, vb. impf. abhängig sein, abhangen, Cig. (T.), Šol.; — rus.
  13. zavívati, -am, vb. impf. = 2. zavijati (heulen), Jan., C.
  14. zavláčevati, -ujem, vb. impf. in die Länge ziehen, verziehen, säumen, Dol.; ženin je zavlačeval, Trub.; — tudi: zavlačeváti, -ȗjem.
  15. zavnẹ̑mati, -am, vb. impf., Jan., pogl. zanimati.
  16. zavpíjati, -am, vb. impf. ad zavpiti, M.
  17. zavráčati, -am, vb. impf. ad zavrniti; zurücktreiben: goved na paši z., LjZv.; — zurückweisen: tožbo, prisego z., Cig.; — zurechtweisen, rügen, Cig., Jan., nk.; — abzuwenden suchen: Izaija jih od take nespameti zavrača, Ravn.- Valj. (Rad).
  18. zavračeváti, -ȗjem, vb. impf. = zavračati; zurückweisen, z. ugovor, den Einspruch zurückweisen, DZ.
  19. završávati, -am, vb. impf. = završevati: z. račune, Rechnungen abschließen, Levst. (Nauk).
  20. završeváti, -ȗjem, vb. impf. ad završiti; abschließen, DZ., Levst. (Pril.); z. seje, die Sitzungen schließen, Levst. (Nauk).
  21. zavzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavzdigniti, Jan. (H.).
  22. zavzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zavzeti; 1) einnehmen, Jan., nk.; — 2) z. se, staunen, Cig., Jan., M.; z. se nad čim, C.; zavzet, erstaunt, Mur.; — 3) z. se česa, sich etwas angelegen sein lassen, C.
  23. zavzı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. = zavzemati, (einen Platz) einnehmen, C.; z. škofovske sedeže, Vest.
  24. zazȃrjati, -am, vb. impf. ad zazoriti, Jan. (H.).
  25. zazávati, -vam, vb. impf. = zazivati; 1) anrufen, kajk.- Valj. (Rad); z. koga na pomoč, C.; pastir zazava s hriba v hrib, da pokliče svojega druga, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) z. se na Boga, sich auf Gott berufen, Gott anrufen, Mur.
  26. zazdẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazdeti; scheinen, den Anschein haben; zazdeva se mi, es will mir scheinen, nk.
  27. zazibávati, -am, vb. impf. ad zazibati; einwiegen, Jan.
  28. zazidávati, -am, vb. impf. = zazidovati.
  29. zazidováti, -ȗjem, vb. impf. ad zazidati.
  30. zazívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad zazvati; anrufen: svetnike z., ogr.- C.
  31. zaznamenávati, -am, vb. impf. = zaznamenjevati; 1) bezeichnen, Levst. ( LjZv.); — 2) verzeichnen: z. v beležno knjigo, ins Vormerkbuch eintragen, Levst. (Nauk).
  32. zaznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaznamenjati, Mur., Cig., Jan., Cv.; ( vb. pf. = zaznamenovati I., Meg., Dalm.).
  33. zaznámenovati, -ujem, I. vb. pf. mit einem Zeichen versehen, bezeichnen; zaznamenovan, bezeichnet, Dalm.; na rokah sem te zaznamenoval, Guts. (Res.); — domisli me, da ga bom slabo zaznamenoval (anschwärzen), Jurč.; (govori se nav. skrčena oblika: zaznámvati); — II. zaznamenováti, -ȗjem, vb. impf. = zaznamenjevati, nk.
  34. zaznámljati, -am, vb. impf. ad zaznamiti, Jan.
  35. zaznávati, -am, vb. impf. ad zaznati; wahrnehmen, Cig. (T.); — dan se zaznava, der Tag bricht an, Cig.; počasi se zaznava, svetli, Ravn.
  36. zazorẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazoreti; reifen, C., Zora.
  37. zazvȃnjati, -am, vb. impf. ad zazvoniti, DSv.
  38. zaželẹ́vati, -am, vb. impf. ad zaželeti, Jan.
  39. zažígati, -am, vb. impf. ad zažgati; anzünden; pipo z.; plavž z., den Ofen anlassen, Cig.; — Brand stiften; — losbrennen: topove z.; — z. se, sich entzünden, Cig.
  40. zažı̑rati, -am, vb. impf. ad zažreti; verschwelgen, Cig.
  41. zbȃdati, -am, vb. impf. ad zbosti; Stiche versetzen: z iglo koga z.; — sticheln: z besedami z. koga.
  42. zbẹžávati, -am, vb. impf. ad zbežati; = begati 1): Peter je zbežaval za goskami, Npr.- Kres; — ( nam. vzb-).
  43. 1. zbíjati, -am, vb. impf. ad 1. zbiti: zusammenschlagen; z žreblji z. kaj, etwas zusammennageln; raztrupano omaro zopet z.; — šale z., Possen reißen, Scherz treiben.
  44. 2. zbíjati, -am, vb. impf. ad 2. zbiti: herabschlagen; klobuke z glav z., Cig.; — z. na kupu, ceni, abhandeln, abfeilschen, Cig.
  45. zbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad zbrati; zusammenlesen, sammeln; vojake z.; v sklad z., Beiträge sammeln, Cig.; z. se, sich sammeln, sich versammeln; oblaki se zbirajo; ljudje se počasi zbirajo pred cerkvijo; v trope se z., sich zusammenrotten; — z. se, eitern, schwären, Cig.
  46. 1. zbívati, -am, vb. impf. 1) zusammenstoßen, Mur., C.; — 2) z. se, sich stoßen: otroci so se zbivali, SlGor.
  47. 2. zbívati, -am, vb. impf. zusammenleben: lepo s kom z., (tudi: z. se), C.
  48. zblaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zblazniti, Ärgernis geben, ärgern, (-znov-) Trub.
  49. zbliževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zbližati; näher aneinander bringen, nk.; z. se, sich einander nähern, nk.
  50. zbolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zboleti; zu erkranken pflegen, M., Z., Žnid.
  51. zborováti, -ȗjem, vb. impf. eine Versammlung (Versammlungen) abhalten, tagen, Jan., C., nk.
  52. zbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad zbrisati.
  53. zbrojávati, -am, vb. impf. durchsuchen, erforschen: naturo z., ogr.- C., M.; z. srce, ogr.- Valj. (Rad).
  54. zbújati, -am, vb. impf. ad zbuditi, wecken; — ( nam. vzb-).
  55. zburkávati, -am, vb. impf. ad zburkati; unruhig machen, aufregen, ogr.- Valj. (Rad); z. se, stürmisch bewegt sein: morski valovi se zburkavajo, ogr.- Valj. (Rad); ( pren.) svet se zburkava, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzb-).
  56. 1. zdáti, zdám, vb. pf. 1) zusammengeben, Cig.; — ehelich trauen, Mur., C.; — z. katero s kom (verheiraten), Npes.-Vraz; — 2) z. se, vb. impf. = podati se, sich schicken, passen: lepo se mu zda, C.
  57. 1. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 1. zdati; zusammengeben, Cig.; — trauen, Mur., vzhŠt.
  58. 2. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdati; entbieten: hvalo z., ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
  59. zdẹ́hati, -am, vb. impf. = zehati, Cig., Jan., C.; zdeha se mi, Kr.
  60. zdẹlávati, -am, vb. impf. = zdelovati; 1) verfertigen: z. volivske imenike, die Wählerlisten verfassen, Levst. (Nauk); — 2) poltern, Cig.
  61. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
  62. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
  63. 1. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
  64. 2. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdeti; herabnehmen, herabthun, Cig., Jan.
  65. 3. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — ( nam. vzd-).
  66. zdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad zdihniti; = zdihovati, Mur., Cig., Jan.; — pogl. vzdihati.
  67. zdihávati, -am, vb. impf. = zdihovati, Habd.- Mik., Jan., M.; — pogl. vzdihavati.
  68. zdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdihniti, seufzen; — pogl. vzdihovati.
  69. zdobrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zdobreti, C.
  70. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
  71. zdraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. zdražiti, Jan. (H.).
  72. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
  73. zdrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad 3. zdrgniti; zusammenschnüren: grlo mu je zdrgovalo, glas jemalo, Jurč.
  74. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
  75. zdrkávati, -am, vb. impf. = zdrkovati, jvzhŠt.
  76. zdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdrkniti.
  77. zdrúžati, -am, vb. impf. = združevati; občine z. (zusammenlegen), Levst. (Nauk).
  78. združávati, -am, vb. impf. = združevati; podobčine so se združavale v veliko občino, Levst. (Nauk).
  79. združeváti, -ȗjem, vb. impf. ad združiti.
  80. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
  81. zdržávati, -am, vb. impf. 1) = zdrževati; — 2) befolgen, ogr.- Mik.
  82. zdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zdržati; 1) aufrecht erhalten; — aushalten, versorgen; — 2) z. se, sich enthalten; — 3) (po nem.) z. se, sich irgendwo aufhalten, Mur., Jan.; — ( nam. vzd-).
  83. zdvȃjati, -am, vb. impf. ad zdvojiti, C.
  84. zdvígati, -dvı̑gam, vb. impf. = vzdigati, Cig.
  85. zdvigováti, -ȗjem, vb. impf. = vzdigovati, Krelj.
  86. zę́bsti, zę́be, vb. impf. frieren: zebe me, es friert mich, es ist mir kalt; v roke, v noge me zebe.
  87. zedínjati, -am, vb. impf. ad zediniti, nk.
  88. zedinjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zediniti.
  89. zẹ́hati, -am, vb. impf. gähnen; vsi so zehali, BlKr.; nav. zeha se mi, ich gähne; vsem se je začelo z.
  90. zelenẹ́ti, -ím, vb. impf. grün werden, grünen; drevje zeleni.
  91. zeleníti, -ím, vb. impf. grün machen, Cig., Jan.; z. se = zeleneti; drevje se zelení; grün werden ( z. B. vor Zorn): neverniki se zelene kakor trava, Dalm.
  92. zemljáti, -ȃm, vb. impf. (den Boden) mit frischer Erde versetzen, (um ihn fruchtbarer zu machen), Ip.
  93. zemljeváti, -ȗjem, vb. impf. das Land bebauen, C.
  94. zenačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zenačiti, Cig.
  95. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
  96. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
  97. zəzljáti, -ȃm, vb. impf. = səsljati, im Reden mit der Zunge anstoßen, Mur.; — wispeln, Jan.; säuseln, M.
  98. zgȃjati se, -am se, vb. impf. ad zgoditi se; zu geschehen pflegen, Z., Trst. (Let.); nesreče se zgajajo, Erj. (Min.).
  99. 1. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1. zgnati; zusammentreiben; živino na senjmišče z.
  100. 2. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 3. zgnati; aufjagen, auftreiben, divjačino z., iz postelje koga z., Cig.; — ( nam. vzg-).

   10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA