kr=vb. impf. (10.571-10.670)

10571. zatirávati, -am, vb. impf. = zatirati, Jan. (H.).
10572. zatískati, -am, I. vb. pf. durch den Bücherdruck verlieren: veliko denarja z., Cig.; — II. vb. impf. ad zatisniti, zudrücken, Dict.
10573. zatiskávati, -am, vb. impf. = zatiskovati, Mur.
10574. zatiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad zatisniti.
10575. zatołceváti, -ȗjem, vb. impf. zuschlagen, Mur., Met.
10576. zatoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zatožiti.
10577. zatraceváti, -ȗjem, vb. impf. ad zatracati; einschärfen, Levst. (Zb. sp.).
10578. zatrjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zatrditi.
10579. zatrǫ́šati, -am, vb. impf. ad zatrositi; verstreuen, Cig.; laž se je zatrošala potlej še v druge kraje, Navr. (Kop. sp.).
10580. zatvȃrjati, -am, vb. impf. ad zatvoriti, zuschließen, Cig., SlN.
10581. zaujẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zaujeti; einen Raum erfüllen, einnehmen, nk.
10582. zaukazováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaukazati, Cig., Jan., nk.
10583. zaȗpati, -am, vb. pf. 1) anvertrauen; z. komu kaj: svoje skrivnosti komu z.; — 2) creditieren, Cig., Jan.; — 3) vb. impf. vertrauen, bauen; na Boga, v Boga z.; — po nem. "vertrauen" narejena beseda.
10584. zaupávati, -am, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen: vse z. komu, Jurč.; konj ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, LjZv.
10585. zaupováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen; pisma komu z., DZ.
10586. zaustávljati, -am, vb. impf. ad zaustaviti, Jan., nk.
10587. zauševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaušiti, Cig.
10588. zaužívati, -am, vb. impf. ad zaužiti.
10589. zavȃjati, -am, vb. impf. ad zavesti; verführen, verleiten, Cig. (T.); ni jih zavajala navdušenost, Nov.
10590. zavaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zavaliti, zavaljati; jezik se mu zavaljuje, er stößt mit der Zunge beim Reden an, Mur., Cig.; jeclja, in jezik se mu zavaljuje, Ravn.
10591. zavȃžati, -am, vb. impf. ad zavoziti; durch Hinzuführen voll machen o. verrammeln, Mur.
10592. zavȃžkovati, -ujem, vb. impf. (Waren) verführen, C.
10593. zavdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad zavdati, Cig., Jan., nk.
10594. zavẹčávati, -am, vb. impf. ad zavečiti; luftdicht verbodmen, C.
10595. 1. zavẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad zavedeti se; allmählich zum Bewusstsein, zu seinen Sinnen zurückkehren; — sich bewusst sein, Mur., Cig., nk.; z. se svoje narodnosti, nk.
10596. 2. zavẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. taumeln: pijanec se zaveda od pijanosti, bolnik od slabosti, Notr.
10597. zavę̑rati, -ram, -rjem, vb. impf. = zavirati, hemmen, hindern, C., Dol.- Mik.
10598. zavẹ́šati, -am, vb. impf. ad zavesiti; verhängen, V.-Cig., Jan.
10599. zavẹtováti, -ȗjem, vb. impf. z. koga, für jemanden sprechen, ihn vertheidigen, C.; in Schutz nehmen, beschirmen: z. koga, kaj, V.-Cig., Jan.
10600. 1. zavezávati, -am, vb. impf. = 1. zavezovati.
10601. 2. zavẹzávati, -am, vb. impf. = 2. zavezovati: peč z., das Ofenloch zu schließen pflegen (suchen), C.
10602. 1. zavezováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavezati; 1) zubinden, verbinden; — 2) z. se, sich verbünden, nk.; — 3) verpflichten, Cig., nk.
10603. 2. zavẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavezniti, Jan.
10604. zavídati, -am, vb. impf. 1) neidisch sein, beneiden: z. komu zavoljo česa, Cig., Jan., M.; z. komu kaj, nk.; takega čuvaja zavidali so ji vsi pastirji, LjZv.; — 2) übel wollen: z. koga, Cig.; vsi so ga zavidali, er war bei allen verhasst, Cig.; mačeha otroka zavida, Svet. (Rok.).
10605. zavídẹti, -vı̑dim, vb. pf. 1) zavidim, ich werde sehen, C.; — 2) missgönnen, beneiden, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Met.; z. komu kaj, C.; (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 3) z. koga, jemanden hassen, Cig., Notr.- Levst. (M.); vse ga zavidi, Glas.- Mik. (V. Gr. IV. 313.); mladi kralj pove, kako ga je oče zavidel, da ga je hotel celo ustreliti, LjZv.; (v tem pomenu vb. impf.); — 4) übel nehmen, to mi je zelo zavidel, to se mu je zelo zavidelo, das hat er (mir) sehr übel genommen, Dol.; — 5) zavidi se mi, es dünkt mir, C., M.
10606. zavidováti, -ȗjem, vb. impf. beneiden, C.
10607. zavihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavihati, zavihniti.
10608. 1. zavíjati, -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.- Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
10609. 2. zavíjati, -am, vb. impf. heulen: z. kakor volcje, Dict.; — zavijali bodo ali tulili, Krelj; ako živiš med volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje, Vrt.; kadar pes smrt zagleda, začne zavijati ali tuliti, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
10610. 1. zavı̑rati, -am, vb. impf. ad 1. zavreti; anfangen zu sieden: mleko že zavira.
10611. 2. zavı̑rati, -am, vb. impf. ad 2. zavreti; sperren, bremsen: kolo, voz z.; hemmen, hindern, Cig., Jan., nk.; z. hudo, podpirati dobro, C.; z. ukrepe, die Beschlüsse einstellen, Levst. (Nauk); od dveh strani se mi zavira, von zwei Seiten stellen sich mir Hindernisse entgegen, Dol.
10612. zavisẹ́ti, -ím, vb. impf. abhängig sein, abhangen, Cig. (T.), Šol.; — rus.
10613. zavívati, -am, vb. impf. = 2. zavijati (heulen), Jan., C.
10614. zavláčevati, -ujem, vb. impf. in die Länge ziehen, verziehen, säumen, Dol.; ženin je zavlačeval, Trub.; — tudi: zavlačeváti, -ȗjem.
10615. zavnẹ̑mati, -am, vb. impf., Jan., pogl. zanimati.
10616. zavpíjati, -am, vb. impf. ad zavpiti, M.
10617. zavráčati, -am, vb. impf. ad zavrniti; zurücktreiben: goved na paši z., LjZv.; — zurückweisen: tožbo, prisego z., Cig.; — zurechtweisen, rügen, Cig., Jan., nk.; — abzuwenden suchen: Izaija jih od take nespameti zavrača, Ravn.- Valj. (Rad).
10618. zavračeváti, -ȗjem, vb. impf. = zavračati; zurückweisen, z. ugovor, den Einspruch zurückweisen, DZ.
10619. završávati, -am, vb. impf. = završevati: z. račune, Rechnungen abschließen, Levst. (Nauk).
10620. završeváti, -ȗjem, vb. impf. ad završiti; abschließen, DZ., Levst. (Pril.); z. seje, die Sitzungen schließen, Levst. (Nauk).
10621. zavzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad zavzdigniti, Jan. (H.).
10622. zavzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zavzeti; 1) einnehmen, Jan., nk.; — 2) z. se, staunen, Cig., Jan., M.; z. se nad čim, C.; zavzet, erstaunt, Mur.; — 3) z. se česa, sich etwas angelegen sein lassen, C.
10623. zavzı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. = zavzemati, (einen Platz) einnehmen, C.; z. škofovske sedeže, Vest.
10624. zazȃrjati, -am, vb. impf. ad zazoriti, Jan. (H.).
10625. zazávati, -vam, vb. impf. = zazivati; 1) anrufen, kajk.- Valj. (Rad); z. koga na pomoč, C.; pastir zazava s hriba v hrib, da pokliče svojega druga, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) z. se na Boga, sich auf Gott berufen, Gott anrufen, Mur.
10626. zazdẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazdeti; scheinen, den Anschein haben; zazdeva se mi, es will mir scheinen, nk.
10627. zazibávati, -am, vb. impf. ad zazibati; einwiegen, Jan.
10628. zazidávati, -am, vb. impf. = zazidovati.
10629. zazidováti, -ȗjem, vb. impf. ad zazidati.
10630. zazívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad zazvati; anrufen: svetnike z., ogr.- C.
10631. zaznamenávati, -am, vb. impf. = zaznamenjevati; 1) bezeichnen, Levst. ( LjZv.); — 2) verzeichnen: z. v beležno knjigo, ins Vormerkbuch eintragen, Levst. (Nauk).
10632. zaznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zaznamenjati, Mur., Cig., Jan., Cv.; ( vb. pf. = zaznamenovati I., Meg., Dalm.).
10633. zaznámenovati, -ujem, I. vb. pf. mit einem Zeichen versehen, bezeichnen; zaznamenovan, bezeichnet, Dalm.; na rokah sem te zaznamenoval, Guts. (Res.); — domisli me, da ga bom slabo zaznamenoval (anschwärzen), Jurč.; (govori se nav. skrčena oblika: zaznámvati); — II. zaznamenováti, -ȗjem, vb. impf. = zaznamenjevati, nk.
10634. zaznámljati, -am, vb. impf. ad zaznamiti, Jan.
10635. zaznávati, -am, vb. impf. ad zaznati; wahrnehmen, Cig. (T.); — dan se zaznava, der Tag bricht an, Cig.; počasi se zaznava, svetli, Ravn.
10636. zazorẹ́vati, -am, vb. impf. ad zazoreti; reifen, C., Zora.
10637. zazvȃnjati, -am, vb. impf. ad zazvoniti, DSv.
10638. zaželẹ́vati, -am, vb. impf. ad zaželeti, Jan.
10639. zažígati, -am, vb. impf. ad zažgati; anzünden; pipo z.; plavž z., den Ofen anlassen, Cig.; — Brand stiften; — losbrennen: topove z.; — z. se, sich entzünden, Cig.
10640. zažı̑rati, -am, vb. impf. ad zažreti; verschwelgen, Cig.
10641. zbȃdati, -am, vb. impf. ad zbosti; Stiche versetzen: z iglo koga z.; — sticheln: z besedami z. koga.
10642. zbẹžávati, -am, vb. impf. ad zbežati; = begati 1): Peter je zbežaval za goskami, Npr.- Kres; — ( nam. vzb-).
10643. 1. zbíjati, -am, vb. impf. ad 1. zbiti: zusammenschlagen; z žreblji z. kaj, etwas zusammennageln; raztrupano omaro zopet z.; — šale z., Possen reißen, Scherz treiben.
10644. 2. zbíjati, -am, vb. impf. ad 2. zbiti: herabschlagen; klobuke z glav z., Cig.; — z. na kupu, ceni, abhandeln, abfeilschen, Cig.
10645. zbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad zbrati; zusammenlesen, sammeln; vojake z.; v sklad z., Beiträge sammeln, Cig.; z. se, sich sammeln, sich versammeln; oblaki se zbirajo; ljudje se počasi zbirajo pred cerkvijo; v trope se z., sich zusammenrotten; — z. se, eitern, schwären, Cig.
10646. 1. zbívati, -am, vb. impf. 1) zusammenstoßen, Mur., C.; — 2) z. se, sich stoßen: otroci so se zbivali, SlGor.
10647. 2. zbívati, -am, vb. impf. zusammenleben: lepo s kom z., (tudi: z. se), C.
10648. zblaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zblazniti, Ärgernis geben, ärgern, (-znov-) Trub.
10649. zbliževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zbližati; näher aneinander bringen, nk.; z. se, sich einander nähern, nk.
10650. zbolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zboleti; zu erkranken pflegen, M., Z., Žnid.
10651. zborováti, -ȗjem, vb. impf. eine Versammlung (Versammlungen) abhalten, tagen, Jan., C., nk.
10652. zbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad zbrisati.
10653. zbrojávati, -am, vb. impf. durchsuchen, erforschen: naturo z., ogr.- C., M.; z. srce, ogr.- Valj. (Rad).
10654. zbújati, -am, vb. impf. ad zbuditi, wecken; — ( nam. vzb-).
10655. zburkávati, -am, vb. impf. ad zburkati; unruhig machen, aufregen, ogr.- Valj. (Rad); z. se, stürmisch bewegt sein: morski valovi se zburkavajo, ogr.- Valj. (Rad); ( pren.) svet se zburkava, ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzb-).
10656. 1. zdáti, zdám, vb. pf. 1) zusammengeben, Cig.; — ehelich trauen, Mur., C.; — z. katero s kom (verheiraten), Npes.-Vraz; — 2) z. se, vb. impf. = podati se, sich schicken, passen: lepo se mu zda, C.
10657. 1. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 1. zdati; zusammengeben, Cig.; — trauen, Mur., vzhŠt.
10658. 2. zdávati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdati; entbieten: hvalo z., ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzd-).
10659. zdẹ́hati, -am, vb. impf. = zehati, Cig., Jan., C.; zdeha se mi, Kr.
10660. zdẹlávati, -am, vb. impf. = zdelovati; 1) verfertigen: z. volivske imenike, die Wählerlisten verfassen, Levst. (Nauk); — 2) poltern, Cig.
10661. zdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdelati; 1) verfertigen, bereiten, Ravn.- Valj. (Rad), nk.; z. na štiri ogle, abvieren, Cig.; — verfassen: z. zapis (o notarju), einen Notariatsact aufnehmen, DZ.; — 2) auskommen: zdeloval je pošteno ob svojem, LjZv.; odslej bomo zdelovali brez dragih najemnikov, LjZv.; — 3) übel zurichten: grdo z., Cig.; — sein Unwesen treiben, poltern, toben, Cig., Jan.
10662. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
10663. 1. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), I. vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
10664. 2. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 2. zdeti; herabnehmen, herabthun, Cig., Jan.
10665. 3. zdẹ́vati, -vam, (-vljem), vb. impf. ad 3. zdeti; beilegen, Dict.; z. komu vsakršna grda imena, Cig.; isto ime so zdevali tudi čarovnicam, LjZv.; z. komu cucek, jemanden "Hund" heißen, C.; — ( nam. vzd-).
10666. zdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad zdihniti; = zdihovati, Mur., Cig., Jan.; — pogl. vzdihati.
10667. zdihávati, -am, vb. impf. = zdihovati, Habd.- Mik., Jan., M.; — pogl. vzdihavati.
10668. zdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdihniti, seufzen; — pogl. vzdihovati.
10669. zdobrẹ́vati, -am, vb. impf. ad zdobreti, C.
10670. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.

   10.071 10.171 10.271 10.371 10.471 10.571 10.671 10.771 10.871 10.971  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani