Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=vb. impf. (10.171-10.270)

  1. vzlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad vzleteti, Jan. (H.).
  2. vzletẹ́vati, ** -am, vb. impf. ad vzleteti; aufzufliegen, sich emporzuschwingen pflegen, nk.
  3. vzmȃgati, -am, vb. impf. ad vzmoči; 1) v. si, zu sich kommen, C.; — v. si, sich behelfen, C.; — 2) v. se, um sich greifen (vom Feuer, von Krankheiten), Cig.; — (tudi: vb. pf.).
  4. vzmagováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzmoči; v. se: ogenj se vzmaguje, das Feuer wird mächtig, Cig.
  5. vzmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. projicieren ( math.), Cig. (T.).
  6. vzmetávati, -am, vb. impf. emporwerfen, Vrt.
  7. vzmnoževáti, -ȗjem, vb. impf. potenzieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); v. na kvadrat, zum Quadrat erheben, Cel. (Ar.).
  8. vzmrdováti se, -ȗjem se, vb. impf. Grimassen schneiden, Cig. (T.).
  9. vznȃšati, -am, vb. impf. ad vznesti; 1) hinauftragen, hinaufbringen, Cig.; — v. se, in Schwung kommen, Jan. (H.); — 2) erheben, auszeichnen; to me vznaša, ogr.- C.; — 3) v. se, sich erheben, prunken, prahlen, Cig., C.; na visoko se ne vznašajte! Trub.
  10. vznemírjati, -am, vb. impf. ad vznemiriti, Cig. (T.), nk.
  11. vzobraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzobraziti, nk.
  12. vzpəhováti se, -ȗje se, vb. impf. aufstoßen: vzpehuje se mi, Cig.; — prim. spehovati se.
  13. vzpẹ̑njati se, -am se, vb. impf. ad vzpeti se, nk.
  14. vzprejẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzprejeti, nk.
  15. vzprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzprijeti, Žnid., Levst. (Močv.).
  16. vzráščati, -am, vb. impf. ad vzrasti, Jan. (H.).
  17. vzrę́jati, -am, vb. impf. ad vzrediti, Cig., Cig. (T.), nk.
  18. vzrejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzrediti, nk.
  19. vzrǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. impf. verursachen, nk.
  20. vzrokováti, -ȗjem, vb. impf. verursachen, veranlassen, Guts.- Cig., DZ., nk.; — hs.
  21. vzrokováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich zum Gruß gegenseitig die Hände reichen, Hal.- C.
  22. vztẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad vzteči, rasen: ljudje divjajo ino vztekajo zoper Boga, Dalm.
  23. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
  24. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
  25. vzvíjati, -am, vb. impf. ad vzviti; v. se, sich emporranken, Cig.
  26. vzviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzvisiti, vzvišati; nk.
  27. vzvráčati se, -am se, vb. impf. zurückkehren, ogr.- C.
  28. 1. vžígati, -am, vb. impf. ad 1. vžgati; einbrennen; znamenja v.
  29. 2. vžígati, -am, vb. impf. ad 2. vžgati, anzünden; — entflammen; v. se, sich entzünden, entbrennen.
  30. zabȃdati, -am, vb. impf. ad zabosti; 1) hineinstechen, hineinstoßen; z. kaj v kako reč; — z. v koga (z besedami), sticheln, Erj. (Torb.); — 2) abstechen; telce, piščance z., Npes.-Vraz.
  31. zabȃvati, -am, vb. impf. unterhalten, nk.; — pogl. zabavljati 3).
  32. zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.- DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  33. zabẹlẹ́žati, -am, vb. impf. ad zabeležiti; anmerken: župan zglasbe zabeleža, Levst. (Nauk).
  34. zabẹlẹžávati, -am, vb. impf. = zabeleževati: z. kaj v pratiko, Levst. (Nauk).
  35. zabẹlẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zabeležiti, nk.
  36. zabẹljávati, -am, vb. impf. = zabeljevati, C.
  37. zabẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabeliti.
  38. zabíčati, -am, vb. impf. ad zabičiti; = zabičevati, Levst. (Nauk).
  39. zabičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabičiti; einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., nk.; nihče ne more dovolj z. v živo, es kann nicht genug darauf hingewiesen werden, Levst. (Močv.).
  40. zabíjati, -am, vb. impf. ad zabiti; einschlagen; žreblje v podplat, kole v zemljo z.; — zunageln, kište z žreblji z.
  41. zabívati, -am, vb. impf. ad zábiti, -im; vergessen, C., Zora.
  42. zabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = zabivati, pozabljati: In dekliči ... Me doma zabljujejo, Npes.-K.
  43. zabobnẹ́vati, -am, vb. impf. ad zabobneti, Jan.
  44. zabranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabraniti.
  45. zabrčvávati, -am, vb. impf. ad zabrtviti, zabrčiti; = večiti, dniti, luftdicht schließen, bodmen, Hal.- C.
  46. zabrẹ́dati, -brẹ̑dam, vb. impf. ad zabresti, Z., Zora.
  47. zabubljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad zabubiti se; (-bovati se), Jan. (H.).
  48. zacolováti, -ȗjem, vb. impf. ad zacolati.
  49. zacvẹ́tati, -am, vb. impf. ad zacvesti, Cig.
  50. zacvı̑rati, -am, vb. impf. ad zacvreti; abschmalzen, C.; — ( pren.) zacvira mu, es wird ihm vergolten, C.
  51. zacvŕkati, -cvȓkam, vb. impf. ad zacvrkniti; versengen, Cig.; zusammenschrumpfen machen, C.; starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več zacvrkala, Ravn.
  52. začẹ̑njati, -am, vb. impf. ad začeti; anfangen; vse začenja, pa nič ne skonča; — z. se, den Anfang nehmen, beginnen.
  53. začepljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad začepiti, (-povati) Jan.
  54. 1. začínjati, -am, vb. impf. ad začiniti; (die Speisen) abfetten, schmalzen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — würzen, Jan.; ( fig.) povest z zdravim humorjem z., Cig. (T.).
  55. 2. začı̑njati, -am, vb. impf. = začenjati, Mur., Mik.
  56. začinjávati, -am, vb. impf. = 1. začinjati, ogr.- C.
  57. začúdovati se, -ujem (-ovam) se, 1) vb. pf. = začuditi se, Dol., jvzhŠt.; — prim. čudovati se; — 2) vb. impf. ad začuditi se: začudováti se, -ȗjem se, Jan.
  58. zadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad zadati; verursachen: strah z., Zora; troške z., Kosten verursachen, Levst. (Močv.).
  59. zadávati, -am, vb. impf. ad zadati; z. se, sich verdingen, vnovič se z., den Dienst wechseln, Navr. (Let.).
  60. zadavkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadavkati, Nov., DZ.
  61. zadávljati, -am, vb. impf. ad zadaviti; abwürgen, Cig., Jan.; z. se, ersticken, ogr.- Valj. (Rad).
  62. zadegávati, -am, vb. impf. = zadegovati, Jan.
  63. zadegováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadegati, Z., ZgD.
  64. zadẹlávati, -am, vb. impf. = zadelovati; 1) vermachen, verstopfen; — 2) verzaubern, Cig.; — 3) z. se, entstehen, sich bilden; črvi se mu v mesu zadelavajo, es wachsen Würmer in seinem Fleische, Cig., Ravn.
  65. zadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadelati; 1) vermachen, verstopfen; line z. po zimi; — 2) verzaubern; — 3) bilden, ansetzen: kali z., Keime ansetzen, Jan.; drevo sad zadeluje, Ravn.; sad se začne zadelovati, Krelj.
  66. zadę̑rati, -am, vb. impf. = zadirati, C.
  67. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
  68. zadihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadihniti; ersticken: čebele od vročine zadihujejo, Gol.
  69. zadı̑rati, -am, vb. impf. ad zadreti; 1) (Splitter) einstoßen, Cig.; skale si z. v noge; — z. se, eindringen ( v. Splittern), Jan.; glavnik se zadira, der Kamm reißt, Cig.; — les se zadira (splittert), Cig., Jan.; — 2) z. se, kreischen, aufzukreischen pflegen; glas, ki se grdo zadira in hriplje, Jurč.; z. se nad kom, v koga, jemanden anschreien, anzufahren pflegen.
  70. zadirkávati se, -am se, vb. impf. = zadirati se: z. se v koga, gegen jemanden losziehen, SlN.
  71. zadobávljati, -am, vb. impf. ad zadobaviti, Jan., M., Glas.
  72. zadobívati, -am, vb. impf. ad zadobiti.
  73. zadolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadoleti; gewachsen sein, entsprechen, genügen: ne zadolevam hrušek pobirati, ich kann nicht genug schnell Birnen aufklauben, ogr.- C.
  74. zadołževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zadolžiti.
  75. zadomẹščávati, -am, vb. impf. ad zadomestiti; vergelten, rächen, ogr.- C.
  76. zadonȃšati, -am, vb. impf. ad zadonesti, Pot.- Cig.
  77. zadonẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadoneti, Jan.
  78. zadostováti, -ȗjem, vb. impf. in hinreichendem Maße vorhanden sein, genügen, Jan., nk.
  79. zadǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zadostiti, = zadoščevati, Erj. (Izb. sp.).
  80. zadoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zadostiti, nk.
  81. zadovȃljati, -am, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Fr.- C.
  82. zadovolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadovoleti, Navr. (Spom.); (zadovoljevati, Cig.).
  83. zadovǫ́ljati, -am, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Habd.- Mik., Raič (Slov.).
  84. zadovoljávati, -am, vb. impf. = zadovoljevati, Let.
  85. zadovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Cig., ogr.- C., nk.; z. se, Jan., nk.
  86. zadrcávati, -am, vb. impf. reizen, Habd.- Mik.
  87. zadŕgati, -am, vb. impf. ad zadrgniti; zuschnüren, Jan.
  88. 1. zadrgávati, -am, vb. impf. = zadrgovati, zuschnüren, C.; — würgen, C.
  89. 2. zadrgávati se, -am se, vb. impf. 1) öfters erschaudern o. sich entsetzen, staunen, ogr.- Mik., C.; — 2) zögern, zweifeln, in Verlegenheit sein, ogr.- Mik., C.
  90. zadrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadrgniti.
  91. zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.- Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
  92. zadržávati, -am, vb. impf. ad zadržati, Mur., ogr.- C.
  93. zadrževáti, -ȗjem, vb. impf. zurückhalten, hemmen, hindern; nič te ne zadržuje; — z. se kje, sich irgendwo aufhalten, Fr.- C.
  94. zadúšati, -am, vb. impf. ad zadušiti, Mur.
  95. zaduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zadušiti.
  96. zafrkávati, -am, vb. impf. ad zafrkati; 1) zurückbiegen: klobuk z., Jurč.; — 2) z. koga, jemanden aufziehen, zum Besten haben, hänseln, Kr.
  97. zafrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zafrkniti, zafrkati; 1) aufbiegen, aufdrehen, verdrehen, Jan., jvzhŠt.; — 2) z. koga, jemanden aufziehen, Kr.
  98. zagáčati, -am, vb. impf. ad zagatiti, Jan.
  99. zagačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zagatiti; (zagatovati) Mur., Met.
  100. zagaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zagaliti, C.

   9.671 9.771 9.871 9.971 10.071 10.171 10.271 10.371 10.471 10.571  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA