kr=n. pr. (201-220)

201. vzgájiti, -gȃjim, vb. pf. aufziehen: n. pr. v. drevo, čebele si matico vzgajijo, vzhŠt., ogr.- C.; — tudi: vzgajíti.
202. vztəkníti se, vztáknem se, vb. pf. = vzpeti se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
203. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
204. zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [ Gor.]- Erj. [Torb.]).
205. zacúkniti, -cȗknem, vb. pf. verwelken, C.; tudi: z. se, welk werden, zusammenschrumpfen ( n. pr. o grozdju), C.; — z. se, im Wachsen zurückbleiben: od same repe se bodo prasički zacuknili, Polj.; — prim. nem. ( dial.) "verzuckt" = verkümmert, Levst. (Rok.).
206. začę́liti, -im, vb. pf. am Ende glatt beschneiden: ( n. pr. odlomljeno ali odkrhnjeno palico na koncu z nožem gladko prirezati), Lašče- Erj. (Torb.); tudi = malo na okroglo prisekati, Svet. (Rok.), Dol.; z. ali okrožiti petne konce podkovi, Levst. (Podk.); — ( pren.) einen entsprechenden Abschluss geben: povest z., Levst. (Zb. sp.).
207. zadlę́skniti, -dlę̑sknem, vb. pf. zuschnappen ( n. pr. z. tabakiro), Cig.; vrata z., die Thür zuschlagen, Z.
208. zamı̑zje, n. prostor za mizo ( n. pr. klop): vzame kučmo z zamizja, Jurč.
209. zapážiti, -pȃžim, vb. pf. verschalen, mit Brettern verschlagen; — verstopfen, Cig., M.; = zatlačiti, n. pr. s slamo, Kr.
210. zaplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad zaplesti; 1) zuflechten, Mur., Cig.; s klobasami nikjer plotu ne zapletajo, Glas.; star koš z. z vitrami (= pletoč krpati), Jurč.; čižme z., die Bundschuhe zuschnüren, C.; — 2) einflechten, Mur., Cig.; z. v kaj, Cig.; — verflechten, verstricken, verwickeln; v zanke, mreže z. koga, jemanden mit Schlingen, Netzen umstricken; — ( pren.) z. se v skrbi, kajk.- Valj. (Rad); — 3) etwas untereinander wirren, Cig.; z. se, sich verflechten, sich verwickeln; niti se mi zapletajo; — jezik se zapleta, n. pr. pijancu, er stößt mit der Zunge an, er lallt; — noge se zapletajo bolniku od slabosti, pijancu, kadar križem stopa, Z., jvzhŠt.
211. zapǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. = začeti pokati ( n. pr. z bičem), Jan. (H.).
212. 2. zapŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = pomoči komu ( n. pr. da kam zleze), BlKr.- Let.
213. zatrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) verstreuen: = zatrositi ( n. pr. bolezen), Cig., M.; — 2) zu schütteln anfangen, schütteln; z. se, erzittern.
214. zavọ̑lək, -lka, m. der Knoten ( pren. tudi kaka zavozlana ali zamotana stvar, n. pr. tožba), Podkrnci- Erj. (Torb.); (zaọ̑lək, Lašče- Erj. [Torb.]).
215. zgrizljáti, -ȃm, vb. pf. zerbeißen, zerfressen ( n. pr. o moljih), Cig., Nov.- C.
216. zmẹ̑soma, adv. in Bausch und Bogen: z. komu kaj prodati ( n. pr. drobno in debelo, veliko in malo), Svet. (Rok.).
217. znašȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj znaša ( n. pr. praprot), Polj.
218. zrigávati se, -a se, vb. impf. aufstoßen: zrigava se mi ( n. pr. po jedi), Kras, jvzhŠt.
219. zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. ( n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.- Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.
220. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.

   1 101 201

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani