kr=n. pr. (121-220)

121. postȃt, f. 1) die Reihe der Arbeiter auf dem Felde o. im Weingarten, Rib.- Mik., C.; — 2) der Theil des Feldes oder Weingartens, der von einer Reihe Arbeiter in einem Gange durchgemacht wird, der Jahn, Mur., Cig., Jan.; ženjice žanjejo široko postat, Konjice ( Št.); že so tri postati izkopali, BlKr.; — deset postati vinograda, Dalm.; vinograd za dve ali tri postati, C., BlKr.; ena p. koruze (= kolikor je je n. pr. med dvema vrstama fižola), Dol.; — ein Strich Waldes (einem Besitzer gehörig), C.; — 3) die Strohreihe des Dachdeckers, C.; — 4) die Columne: vsaka stran (v knjigi) je razdeljena na dve postati, LjZv.; tudi: póstat, BlKr., Št.
122. postrȃjati, -am, vb. impf. ad postrojiti; nachdienen: posel postraja, to je služi nekaj dni črez svoje leto, da nadomesti, kar je med letom zamudil ( n. pr. z boleznijo), GBrda.
123. potajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad potajiti; verhehlen, Jan.; — p. se. sich verstellen, Z.; potajuje se n. pr., kdor noče slišati, kadar ga kličejo, Z.
124. potajíti, -ím, vb. pf. 1) verstellen, verleugnen, C.; obraz p., C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; potaji se n. pr. hrošč, če se dela mrtvega, ako se ga dotakneš, ali človek, ki ga kličeš, pa se ne oglasi, dasi te sliši, ali človek, ki je kaj hudega storil, pa se dela, kakor bi ne bil storil; — 2) verheimlichen, verbergen, p. se, sich verbergen, Cig.; p. se komu, LjZv.
125. povràz, -vráza, m. 1) das Band, C.; der Strick, das Seil, C., Mik.; — 2) póvraz = držaj ali ročaj pri kotlu, jerbasu i. t. d.: n. pr. pletenica s póvrazom, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); tudi: povràz, Tolm.
126. povrhnína, f. 1) kar je povrh: die Dammerde über einer Erzader, der Abraum, Cig.; — 2) das Übergeld, Cig.; kar se po vrhu da, navrže ( n. pr. pri kupu in prodaji), Gor.; pogl. površnina.
127. pozeblína, f. kar je pozeblo: n. pr. pozebla ozimina, Gor.
128. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
129. prebı̑łəc, -łca, m. ein übrig gebliebener Gegenstand: četrta žlica n. pr. je p., če se le trije za mizo usedejo, Notr.
130. prẹ̑čnik, m. 1) der Querbalken, das Querholz, Cig., ( n. pr. pri plotu, kozolcu) Dol.; der Trambaum im hölzernen Zimmer, Z.; ob p. se zadevati, Zv.; — der Schrankbalken, Cig.; — die Fenstersprosse, Cig.; — 2) ein quer durch den Acker gezogenes Ackerbeet, Mur.; — 3) das Zwerchfell, Dol.
131. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
132. prelūdij, m. vvodna igra ( n. pr. na orglah), das Präludium.
133. prepę́gniti, -pę̑gnem, vb. pf. = nagniti ( n. pr. kotel), Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. piegare, biegen.
134. prerę́bati, -bam, -bljem, vb. pf. durchnagen ( n. pr. o miših), Cig., Notr.
135. presẹváč, m. 1) tisti, ki preseva ( n. pr. moko), Cig.; — 2) die Klappe (in der Mühle), Cig.
136. prevíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. 1) umstülpen, Cig.; — 2) p. se, sich nach der andern Seite hin neigen ( n. pr. o zastavi), C.; — p. se, das Übergewicht bekommen, jvzhŠt.
137. 2. prę́zavəc, -vca, m. = prežar, kdor preza ( n. pr. pri svatovščinah), Cig.
138. priganjȃvəc, -vca, m. 1) der Zutreiber, C.; — 2) der Antreiber ( n. pr. pri delavcih), Cig., Jan., Polj.
139. prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster ( z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
140. primèr, -mę́ra, m. 1) das Beispiel, Mur., Cig., Jan.; p. trdote v drugi stopinji, ein Beispiel der zweiten Härtestufe, Erj. (Min.); za p., beispielsweise, Cig. (T.); s primerom razjasniti, exemplificieren Cig. (T.); na primer (= n. pr.), tudi: na prímer, zum Beispiel, Cig., Jan., nk.; — 2) = primera 2), Cig.
141. pripodȃbljati, -am, vb. impf. ad pripodobiti; vergleichen: p. koga (kaj) komu (čemu), n. pr. pripodabljati kaj trsu rodovitnemu, vzhŠt.- C.
142. pripǫ̑na, f. 1) = to, s čimer se kaj pripenja: die Heftel, Cig.; die Schnur, das Band, C.; der Schuhriemen, C.; — = pripon, der Spannstrick, um die Vorderfüße der Pferde auf der Weide zu fesseln, Cig.; — 2) to, kar se pripne: to, kar se za vozom pripne, da se za njim vleče, n. pr. drevo, da ni treba zavirati, C.; — das Suffix ( gramm.), Jan., C.
143. pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.- Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa ( n. pr. pridelka) malo Notr.- Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus ( math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).
144. príti, prídem, vb. pf. ankommen, kommen; prezgodaj p.; na pomoč p.; p. po kaj (koga), etwas (jemanden) holen kommen; pred koga p., vor jemandem erscheinen; — v leta p., alt werden; za dežjem pride solnce; kakor pride, wie es sich trifft; p. na koga, auf jemanden entfallen; v del p. komu, zutheil werden, Cig.; na svet p., zur Welt kommen; mej ljudi p. ( n. pr. o bankovcih), in Umlauf kommen, DZ.; na dan, na svetlo p., offenbar werden, zum Vorschein kommen; tudi: erscheinen (o knjigah); p. ljudem v zobe (na zobe, Erj. [Torb.]), in der Leute Mäuler kommen, sich zum Gerede machen; v navado p., üblich, Mode werden; — gerathen, p. komu v pest, v roke, in jemandes Gewalt gerathen; v zamero p., sich missfällig machen, in Ungnade fallen: p. na nič, na zadnjo zarezo, herabkommen; p. na kant, na boben, fallieren; — k sebi p., das Bewusstsein wieder erlangen, sich fassen; k pameti p., zum Gebrauche der Vernunft gelangen; p. čemu do dna, etwas ergründen, Cig. (T.); = do konca, do kraja p., Cig., Jan.; p. komu do živega, jemandem beikommen; na (v) misel p., beifallen, einfallen; kaj mu v glavo pride! was fällt ihm ein! Cig.; na hvalo, na dobro, v prid, prav p., zustatten kommen, frommen; prišlo mi je hudo, slabo, es ist mir übel geworden; p. ob kaj, "um" etwas kommen, es verlieren ( germ.).
145. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
146. prı̑žəc, -žca, m. 1) dem. priž, C.; — 2) = prižan človek ( n. pr. s sajami pomazan), Levst. (Rok.).
147. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
148. progrām, m. s šolskim poročilom združeni spis, vzpored, načelni načrt ( n. pr. kake stranke), das Programm.
149. púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
150. pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
151. rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
152. razcvı̑rati, -am, vb. impf. ad razcvreti; zerlassen ( n. pr. r. slanino), Mur., Cig.
153. razcvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. zerlassen ( n. pr. r. slanino), Mur., Cig.
154. razplúniti se, -plȗnem se, vb. pf. zerfließen, Danj.- Mik.; — auseinandergehen, zerfallen ( n. pr. o mehkih hruškah), Mur.; — prim. razpliniti se.
155. razsípčnost, f. 1) die Bröckligkeit ( n. pr. o krompirju), Vrtov. (Km. k.); — 2) die Verschwendungssucht, Gor.
156. repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.- C.
157. repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).
158. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
159. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta- Erj. (Torb.).
160. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
161. rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
162. samǫ́težar, -rja, m. = človek, kateri kaj samotež vozi ( n. pr. drva, oglje na saneh), Gor.
163. sfrúliti se, -im se, vb. pf. Blasen bilden (von der Haut): roka, nebo v ustih se sfruli ( n. pr. od vroče vode), BlKr.; ( nam. vzf-).
164. 1. sípati, sı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) (trockene Dinge) schütten; žito v vreče s.; denarje s., Geld verschwenden, Cig.; — s. se, rieseln ( n. pr. o pesku), Cig.; — 2) intr. = s. se: z drevja je sipalo ivje, LjZv.
165. skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.
166. slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
167. sločı̑łnica, f. = naprava za sločenje ( n. pr. vil), C.
168. sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari ( n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung ( z. B. der Reife), C.
169. sǫ́kniti, sǫ̑knem, vb. pf. = ubosti, dregniti ( n. pr. z nožem), BlKr.- Let.
170. stísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenpressen; s. roko v pest, die Faust ballen; s. komu roko, jemandem die Hand drücken; comprimieren ( phys.), Cig. (T.); fest zuschließen: s. zobe, usta; rep med noge s., den Schweif einziehen ( n. pr. o psu ali pren.); rame s., die Achseln zucken, Cig.; s. koga (kaj) v kaj, jemanden (etwas) hineinzwängen, Cig., Jan.; s. se v kot, sich in den Winkel schmiegen; — hitro ga je stisnilo, der Tod hat ihn schnell dahingerafft, jvzhŠt.; — verengen, Cig.; s. se, sich verengen, Cig.; — beschränken, Cig.; — s. se, zusammenschrumpfen, Cig.; dan se je stisnil, Z.; — stisnjen, compendiös, Cig.; — gedrängt, Jan.; — stisniti, sich auskeilen ( mont.), Cig.; rob stisne, Vod. (Izb. sp.); — 2) stisnjen, karg, geizig, knauserisch, Cig., C.; stisnjen lakomnik, Kast. (N. c.).
171. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
172. svẹtlíti, -ím, vb. impf. 1) glänzend machen, Cig.; polieren, Guts.- Cig.; wichsen, Jan.; škornje s., die Stiefel wichsen, Zora; — licht, hell machen, Cig., Jan.; — 2) s. se, licht, hell werden, Cig., Jan., Z.; preden se je jelo svetliti, vor Anbruch des Tageslichtes, Cig.; od severne strani se že svetli ( n. pr. po nevihti), Z., jvzhŠt.
173. svíriti, -im, vb. impf. = piskati ( n. pr. o burji), BlKr.- DSv.
174. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
175. 2. ščę́titi, -im, vb. impf. spälteln, ( n. pr. drva predrobno cepkati: govori se o kakem otročetu, katero se prime tega dela, ki mu še ne more kaj), Brkini- Erj. (Torb.); — prim. 1. šketiti.
176. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
177. šȗrtati, -am, vb. impf. = prežati ( n. pr. pri svatovščinah), Trst. (Let. 1876, 79.).
178. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
179. telę́ba, f. = velik kos ( n. pr. kruha), Kr.
180. tę̑rjati, -am, vb. impf. fordern; t. koga za kaj ( n. pr. za dolg), von jemandem die Bezahlung ( z. B. der Schuld) fordern; (napačno: t. od koga kaj, Levst. [Zb. sp.]).
181. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
182. trẹbáč, m. der Reiniger ( n. pr. kdor trebi trse), C.
183. trẹbìč, -íča, m. = kdor kaj trebi ( n. pr. mah z drevja), Cig., C.
184. trę́tjəc, -tjəca, m. der Dritte: kdor n. pr. v igri kot tretji kaj dela, Valj. (Rad); — = tretji roj, C.; — der Drittgeborene, Mur.
185. ubíti, ubı̑jem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; ( prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen ( intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije ( n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist ( z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
186. uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč ( n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
187. ukȃznik, m. 1) das Verordnungsblatt, DZ.; — 2) = kdor kaj ukazuje ( n. pr. tlako), Lašče- Levst. (Rok.); u. biti katerih stvari, in irgendwelchen Angelegenheiten verfügen, Levst. (Pril.).
188. ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci- Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.
189. uréči, uréčem, vb. pf. 1) bestimmen, festsetzen: u. dan, kraj, Cig.; urečen dan, SlN.; — 2) beschreien, behexen (mit Worten, durch den Blick), Habd.- Mik., Cig., Jan., Hal.- C., Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; živina se ureče, ako n. pr. hvali kdo nje lepoto ali velikost, ne omenivši Boga, Tolm.- Erj. (Torb.); — u. komu, u. koga, C.
190. usíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad usehniti; 1) vertrocknen, verdorren ( n. pr. o rastlinah), Cig., Jan., Mik., BlKr.; — austrocknen, versiegen (o vodi), Cig., Jan.; — 2) eintrocknen, eindorren, Cig.; — hinschwinden, hinsiechen: od žalosti, togote u., Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
191. ustǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) abtreten, weichen, C.; Kristusu ustopiti, Krelj; (= u. se komu, Dict.); — ablassen, abstehen, Jan., C.; — cedieren, Jan.; — abtrünnig werden, C., Ravn.; — 2) u. se, eine Stellung einnehmen, sich hinstellen, hintreten; u. se pred koga; David se ustopi, da snujejo mimo njega, Ravn.; — 3) u. se, fehltreten: žrebec se je ustopil, = tako je n. pr. stopil, da se je zaplel v remenje, Gor.
192. vdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) hineinmachen, einfügen, einfassen: v. kaj v zlato, v srebro, Cig.; einwirken: v. kaj v kako tkanino, Cig.; tudi: v. kaj s čim, n. pr. skrinja zaveze je bila z zlatom bogato vdelana, Burg.; — 2) škornje v., die Stiefel vorschuhen, Dol.; golenice že tolikokrat vdelane, Jurč.
193. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
194. 1. vę́zniti, vę̑znem, vb. pf. stecken bleiben, Mur., Jan., Mik., C.; ( z. B. in einem Moraste), Mur.; v blatu sem veznil, vzhŠt.; = v. se, M.; svinja se je veznila, n. pr. noga ji je kje obtičala, da ne more z mesta, jvzhŠt.; jed se je veznila = zastala je v grlu, da ne more ni naprej ni nazaj, BlKr.
195. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
196. vǫ̑rdati, -am, vb. impf. 1) herumstöbern ( n. pr. obleko po škrinji prevračati), BlKr.- Let.; — 2) v. se, spielen, scherzen (von jungen Thieren, Kindern), zapŠt.- C.; — sich mühen, Jan.
197. vǫ̑tka, f. = ozek, nožnici podoben žep v hlačah ( n. pr. za nož), Gor.
198. vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre ( n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.- C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
199. vrhovína, f. das Obere, der Obertheil, Cig.; ( n. pr. kisela repa pri vrhu, Notr.); — das Oberholz, das Gipfelholz, übhpt. das Astholz, der Abschlag von Bäumen, Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
200. vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg ( nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
201. vzgájiti, -gȃjim, vb. pf. aufziehen: n. pr. v. drevo, čebele si matico vzgajijo, vzhŠt., ogr.- C.; — tudi: vzgajíti.
202. vztəkníti se, vztáknem se, vb. pf. = vzpeti se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
203. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
204. zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [ Gor.]- Erj. [Torb.]).
205. zacúkniti, -cȗknem, vb. pf. verwelken, C.; tudi: z. se, welk werden, zusammenschrumpfen ( n. pr. o grozdju), C.; — z. se, im Wachsen zurückbleiben: od same repe se bodo prasički zacuknili, Polj.; — prim. nem. ( dial.) "verzuckt" = verkümmert, Levst. (Rok.).
206. začę́liti, -im, vb. pf. am Ende glatt beschneiden: ( n. pr. odlomljeno ali odkrhnjeno palico na koncu z nožem gladko prirezati), Lašče- Erj. (Torb.); tudi = malo na okroglo prisekati, Svet. (Rok.), Dol.; z. ali okrožiti petne konce podkovi, Levst. (Podk.); — ( pren.) einen entsprechenden Abschluss geben: povest z., Levst. (Zb. sp.).
207. zadlę́skniti, -dlę̑sknem, vb. pf. zuschnappen ( n. pr. z. tabakiro), Cig.; vrata z., die Thür zuschlagen, Z.
208. zamı̑zje, n. prostor za mizo ( n. pr. klop): vzame kučmo z zamizja, Jurč.
209. zapážiti, -pȃžim, vb. pf. verschalen, mit Brettern verschlagen; — verstopfen, Cig., M.; = zatlačiti, n. pr. s slamo, Kr.
210. zaplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad zaplesti; 1) zuflechten, Mur., Cig.; s klobasami nikjer plotu ne zapletajo, Glas.; star koš z. z vitrami (= pletoč krpati), Jurč.; čižme z., die Bundschuhe zuschnüren, C.; — 2) einflechten, Mur., Cig.; z. v kaj, Cig.; — verflechten, verstricken, verwickeln; v zanke, mreže z. koga, jemanden mit Schlingen, Netzen umstricken; — ( pren.) z. se v skrbi, kajk.- Valj. (Rad); — 3) etwas untereinander wirren, Cig.; z. se, sich verflechten, sich verwickeln; niti se mi zapletajo; — jezik se zapleta, n. pr. pijancu, er stößt mit der Zunge an, er lallt; — noge se zapletajo bolniku od slabosti, pijancu, kadar križem stopa, Z., jvzhŠt.
211. zapǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. = začeti pokati ( n. pr. z bičem), Jan. (H.).
212. 2. zapŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = pomoči komu ( n. pr. da kam zleze), BlKr.- Let.
213. zatrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) verstreuen: = zatrositi ( n. pr. bolezen), Cig., M.; — 2) zu schütteln anfangen, schütteln; z. se, erzittern.
214. zavọ̑lək, -lka, m. der Knoten ( pren. tudi kaka zavozlana ali zamotana stvar, n. pr. tožba), Podkrnci- Erj. (Torb.); (zaọ̑lək, Lašče- Erj. [Torb.]).
215. zgrizljáti, -ȃm, vb. pf. zerbeißen, zerfressen ( n. pr. o moljih), Cig., Nov.- C.
216. zmẹ̑soma, adv. in Bausch und Bogen: z. komu kaj prodati ( n. pr. drobno in debelo, veliko in malo), Svet. (Rok.).
217. znašȃvəc, -vca, m. človek, kateri kaj znaša ( n. pr. praprot), Polj.
218. zrigávati se, -a se, vb. impf. aufstoßen: zrigava se mi ( n. pr. po jedi), Kras, jvzhŠt.
219. zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. ( n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.- Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.
220. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.

   1 21 121

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani