kr=ad (3.001-3.100)

3001. vsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad vsuti; hineinschütten; ( vb. pf. = vsuti, Št.).
3002. vstȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vstati; aufstehen; pred svitom v.; mrtvi vstajajo iz grobov; — voda vstaja, das Wasser steigt; — megla, dim vstaja; soparice vstajajo iz mlak; — misli vstajajo v srcu; — v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; narodi vstajajo zoper svoje vladarje.
3003. vstávljati, -am, vb. impf. ad vstaviti.
3004. vstǫ́pati, -am, vb. impf. ad vstopiti; eintreten, Mur., Cig., Jan., nk.
3005. všívati, -am, vb. impf. ad všiti; hineinnähen, einnähen.
3006. vštẹ́vati, -am, vb. impf. ad všteti; einrechnen.
3007. vtẹ́kati se, -tẹ̑kam se, vb. impf. ad vteči se; zuvorzukommen suchen o. pflegen, BlKr.- M.
3008. vtẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vtepsti; 1) einrühren: v. moko v krop, C.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen.
3009. vtíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad vtekniti; 1) hineinstecken; — 2) v. se v kaj, sich in etwas mischen.
3010. vtı̑rati, -am, vb. impf. ad vtreti; einreiben, Jan.; soli v., Salz einreiben, Navr. (Let.).
3011. vtískati, -am, I. vb. impf. ad vtisniti, Cig.; — II. vb. pf. eindrucken, Cig.
3012. vtiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad vtisniti.
3013. vvȃjati, -am, vb. impf. ad vvesti, einführen, nk.
3014. vvŕščati, -am, vb. impf. ad vvrstiti; einreihen, nk.
3015. vzbújati, -am, vb. impf. ad vzbuditi; = zbujati, Cig., Jan., nk.
3016. vzbúrjati, -am, vb. impf. ad vzburiti, nk.
3017. 1. vzdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vzdati; grüßend entbieten, C.; s tem vam vzdajem ("izdajem") dobro noč, Krelj; v. komu pozdravljenje, jemanden grüßen, C.; = v. komu dobro: gremo doli, dobro vzdajat kraljevim otrokom, Dalm.
3018. 2. vzdȃjati, -am, vb. impf. ad vzdojiti; saugen, ogr.- C.
3019. vzdávati, -am, vb. impf. ad vzdati; v. hvalo, danken, C.
3020. vzdẹ́vati, -am, vb. impf. ad vzdeti, Svet. (Rok.).
3021. vzdígati, -dı̑gam, vb. impf. ad vzdigniti; heben, emporheben, erheben; v. se, sich erheben; — ( pren.) v. se zoper koga; — v. se, sich aufmachen, aufbrechen; — vzdiga se mi, ich bin im Begriffe mich zu erbrechen.
3022. vzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzdigniti; = vzdigati, heben; težko kamenje v.; — vzdiguje se mi, ich habe einen Brechreiz; — v. se nad kaj, etwas überragen.
3023. vzdíhati, -dı̑ham, -šem, vb. impf. ad vzdihniti, seufzen, Trub., Krelj, Dalm., Kast., Vrt.
3024. vzdŕžati, -am, vb. impf. ad vzdržati, -im; 1) aushalten, erhalten, unterhalten: kdo te z obleko vzdrža? Lašče- Erj. (Torb.); — 2) zurückhalten, hemmen: Trdna med nama vzdiguje se stena, Vendar ne vzdrža želj skrivnih plamena, Preš.
3025. vzdržávati, -am, vb. impf. ad vzdržati, -im; = vzdrževati.
3026. vzdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzdržati, -ím; = zdrževati; 1) aushalten, unterhalten, Cig., nk.; — 2) v. se, sich enthalten, nk.
3027. vzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzeti, Cig. (T.), Vrt.
3028. vzgȃjati, -am, vb. impf. ad vzgojiti, nk.
3029. vzgȃnjati, -am, vb. impf. ad vzgnati; 1) auftreiben, Jan.; — 2) sublimieren, Cig. (T.); ( rus.).
3030. vzglášati, -am, vb. impf. ad vzglasiti; = zglasiti: anmelden, C.; v. vprašanja, Interpellationen anmelden, Levst. (Nauk).
3031. vzgojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzgojiti, nk.
3032. vzhȃjati, -am, vb. impf. ad vziti; 1) emporsteigen; o solncu, semenu, ("vzh-, uzh-") Trub.; — 2) aufgehen, gähren ( v. Teig); testo vzhaja; nobeden kvas ne vzhaja rajši od dolga, Jurč.
3033. vzidováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzidati.
3034. vzkliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzklicati; 1) heraufrufen, heraufbeschwören, Cig., Jan.; — 2) v. se, sich berufen, DZ., nk.
3035. vzkračeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzkratiti, SlN.
3036. vzlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad vzleteti, Jan. (H.).
3037. vzletẹ́vati, ** -am, vb. impf. ad vzleteti; aufzufliegen, sich emporzuschwingen pflegen, nk.
3038. vzmȃgati, -am, vb. impf. ad vzmoči; 1) v. si, zu sich kommen, C.; — v. si, sich behelfen, C.; — 2) v. se, um sich greifen (vom Feuer, von Krankheiten), Cig.; — (tudi: vb. pf.).
3039. vzmagováti, -ȗjem, vb. impf. ad vzmoči; v. se: ogenj se vzmaguje, das Feuer wird mächtig, Cig.
3040. vznȃšati, -am, vb. impf. ad vznesti; 1) hinauftragen, hinaufbringen, Cig.; — v. se, in Schwung kommen, Jan. (H.); — 2) erheben, auszeichnen; to me vznaša, ogr.- C.; — 3) v. se, sich erheben, prunken, prahlen, Cig., C.; na visoko se ne vznašajte! Trub.
3041. vznemírjati, -am, vb. impf. ad vznemiriti, Cig. (T.), nk.
3042. vzobraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzobraziti, nk.
3043. vzpẹ̑njati se, -am se, vb. impf. ad vzpeti se, nk.
3044. vzprejẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzprejeti, nk.
3045. vzprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vzprijeti, Žnid., Levst. (Močv.).
3046. vzráščati, -am, vb. impf. ad vzrasti, Jan. (H.).
3047. vzrę́jati, -am, vb. impf. ad vzrediti, Cig., Cig. (T.), nk.
3048. vzrejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzrediti, nk.
3049. vztẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad vzteči, rasen: ljudje divjajo ino vztekajo zoper Boga, Dalm.
3050. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
3051. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
3052. vzvíjati, -am, vb. impf. ad vzviti; v. se, sich emporranken, Cig.
3053. vzviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzvisiti, vzvišati; nk.
3054. 1. vžígati, -am, vb. impf. ad 1. vžgati; einbrennen; znamenja v.
3055. 2. vžígati, -am, vb. impf. ad 2. vžgati, anzünden; — entflammen; v. se, sich entzünden, entbrennen.
3056. zabȃdati, -am, vb. impf. ad zabosti; 1) hineinstechen, hineinstoßen; z. kaj v kako reč; — z. v koga (z besedami), sticheln, Erj. (Torb.); — 2) abstechen; telce, piščance z., Npes.-Vraz.
3057. zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.- DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
3058. zabẹlẹ́žati, -am, vb. impf. ad zabeležiti; anmerken: župan zglasbe zabeleža, Levst. (Nauk).
3059. zabẹlẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zabeležiti, nk.
3060. zabẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabeliti.
3061. zabíčati, -am, vb. impf. ad zabičiti; = zabičevati, Levst. (Nauk).
3062. zabičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabičiti; einschärfen, Levst. (Nauk), Jurč., nk.; nihče ne more dovolj z. v živo, es kann nicht genug darauf hingewiesen werden, Levst. (Močv.).
3063. zabíjati, -am, vb. impf. ad zabiti; einschlagen; žreblje v podplat, kole v zemljo z.; — zunageln, kište z žreblji z.
3064. zabívati, -am, vb. impf. ad zábiti, -im; vergessen, C., Zora.
3065. zabobnẹ́vati, -am, vb. impf. ad zabobneti, Jan.
3066. zabranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zabraniti.
3067. zabrčvávati, -am, vb. impf. ad zabrtviti, zabrčiti; = večiti, dniti, luftdicht schließen, bodmen, Hal.- C.
3068. zabrẹ́dati, -brẹ̑dam, vb. impf. ad zabresti, Z., Zora.
3069. zabubljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad zabubiti se; (-bovati se), Jan. (H.).
3070. zacolováti, -ȗjem, vb. impf. ad zacolati.
3071. zacvẹ́tati, -am, vb. impf. ad zacvesti, Cig.
3072. zacvı̑rati, -am, vb. impf. ad zacvreti; abschmalzen, C.; — ( pren.) zacvira mu, es wird ihm vergolten, C.
3073. zacvŕkati, -cvȓkam, vb. impf. ad zacvrkniti; versengen, Cig.; zusammenschrumpfen machen, C.; starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več zacvrkala, Ravn.
3074. začẹ̑njati, -am, vb. impf. ad začeti; anfangen; vse začenja, pa nič ne skonča; — z. se, den Anfang nehmen, beginnen.
3075. začepljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad začepiti, (-povati) Jan.
3076. 1. začínjati, -am, vb. impf. ad začiniti; (die Speisen) abfetten, schmalzen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — würzen, Jan.; ( fig.) povest z zdravim humorjem z., Cig. (T.).
3077. začúdovati se, -ujem (-ovam) se, 1) vb. pf. = začuditi se, Dol., jvzhŠt.; — prim. čudovati se; — 2) vb. impf. ad začuditi se: začudováti se, -ȗjem se, Jan.
3078. zadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad zadati; verursachen: strah z., Zora; troške z., Kosten verursachen, Levst. (Močv.).
3079. zadávati, -am, vb. impf. ad zadati; z. se, sich verdingen, vnovič se z., den Dienst wechseln, Navr. (Let.).
3080. zadavkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadavkati, Nov., DZ.
3081. zadávljati, -am, vb. impf. ad zadaviti; abwürgen, Cig., Jan.; z. se, ersticken, ogr.- Valj. (Rad).
3082. zadegováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadegati, Z., ZgD.
3083. zadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadelati; 1) vermachen, verstopfen; line z. po zimi; — 2) verzaubern; — 3) bilden, ansetzen: kali z., Keime ansetzen, Jan.; drevo sad zadeluje, Ravn.; sad se začne zadelovati, Krelj.
3084. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
3085. zadihováti, -ȗjem, vb. impf. ad zadihniti; ersticken: čebele od vročine zadihujejo, Gol.
3086. zadı̑rati, -am, vb. impf. ad zadreti; 1) (Splitter) einstoßen, Cig.; skale si z. v noge; — z. se, eindringen ( v. Splittern), Jan.; glavnik se zadira, der Kamm reißt, Cig.; — les se zadira (splittert), Cig., Jan.; — 2) z. se, kreischen, aufzukreischen pflegen; glas, ki se grdo zadira in hriplje, Jurč.; z. se nad kom, v koga, jemanden anschreien, anzufahren pflegen.
3087. zadobávljati, -am, vb. impf. ad zadobaviti, Jan., M., Glas.
3088. zadobívati, -am, vb. impf. ad zadobiti.
3089. zadolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadoleti; gewachsen sein, entsprechen, genügen: ne zadolevam hrušek pobirati, ich kann nicht genug schnell Birnen aufklauben, ogr.- C.
3090. zadołževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zadolžiti.
3091. zadomẹščávati, -am, vb. impf. ad zadomestiti; vergelten, rächen, ogr.- C.
3092. zadonȃšati, -am, vb. impf. ad zadonesti, Pot.- Cig.
3093. zadonẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadoneti, Jan.
3094. zadǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zadostiti, = zadoščevati, Erj. (Izb. sp.).
3095. zadoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zadostiti, nk.
3096. zadovȃljati, -am, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Fr.- C.
3097. zadovolẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadovoleti, Navr. (Spom.); (zadovoljevati, Cig.).
3098. zadovǫ́ljati, -am, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Habd.- Mik., Raič (Slov.).
3099. zadovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Cig., ogr.- C., nk.; z. se, Jan., nk.
3100. zadŕgati, -am, vb. impf. ad zadrgniti; zuschnüren, Jan.

   2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani