kr=ad (1.772-1.871)

1772. povzbújati, -am, vb. impf. ad povzbuditi, Jan.
1773. povzdígati, -dı̑gam, vb. impf. ad povzdigniti, Cig., Z.
1774. povzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad povzdigniti; emporheben; roke k Bogu p.; — aufwandeln (bei der Messe); mašnik povzdiguje; — erbauen ( fig.): p. duha, Cig.; p. se, sich erbauen, Cig.; — durch Lob erheben: p. koga kakor Boga, Cig.; — p. se, sich heben: kupčija se zopet povzdiguje; — sich erheben; p. se nad druge; — = z višjim glasom peti, überschlagen, Zv.
1775. povzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad povzeti; 1) zusammennehmen, resummieren, recapitulieren, Cig., Jan.; — 2) entnehmen: p. kaj iz dekličjih besed, Jurč.; — abstrahieren, Jan.; — 3) nachnehmen ( merc.), Jan., Cig. (T.), DZ.
1776. povznȃšati, -am, vb. impf. ad povznesti; erheben, Jan.
1777. povzročeváti, -ȗjem, vb. impf. ad povzročiti, nk.
1778. pozȃbəljši, adv. ( part. praet. ad pozabiti) = pozabivši, pozabič, C.; (pozabuši, pozabljivši), Dol.
1779. pozábljati, -am, vb. impf. ad pozabiti, vergessen.
1780. pozajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad pozajeti; 1) ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.; — 2) entnehmen, schöpfen, Cig.
1781. pozávati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; = pozivati: einladen, herbeirufen, C., Danj.- Mik., vzhŠt., BlKr.; p. na gostijo, Pjk. (Črt.).
1782. pozdẹ́vati se, -a se, vb. impf. ad pozdeti se; pozdeva se mi, es däucht mir, es will mir scheinen, Cig., Jan.
1783. pozdrávljati, -am, vb. impf. ad pozdraviti, 1) allmählich gesund machen; — 2) grüßen; mati te pozdravlja, die Mutter lässt dich grüßen.
1784. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
1785. pozę́bati, -am, vb. impf. ad pozebsti; durch Frost zugrunde gehen, abfrieren, Cig., Jan., C.; lan rad pozeba, Rut. (Zg. Tolm.).
1786. pozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozebsti, = pozebati.
1787. pozidováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozidati; bebauen, Cig.
1788. pozívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; auffordern, einladen, Jan., nk.; Bog grešnike na pokoro poziva, kajk.- Valj. (Rad); — p. se na kaj, sich auf etwas berufen, Jan., Cig. (T.), nk.
1789. pozlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pozlatiti; vergolden.
1790. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
1791. pozorẹ́vati, -am, vb. impf. ad pozoreti; nachreifen, Cig.
1792. pozvȃnjati, -am, vb. impf. ad pozvoniti; in kurzen Absätzen läuten, von Zeit zu Zeit läuten, durch Läuten Zeichen geben; med mašo pozvanja; — (hudemu vremenu) p., jvzhŠt.
1793. pozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozvedeti; zu erfahren suchen, Erkundigungen einziehen, Erhebungen pflegen.
1794. požaljeváti, -ljȗjem, vb. impf. ad požaliti, bedauern, bereuen, Z.
1795. poželẹ́vati, -am, vb. impf. ad poželeti; wünschen, verlangen, begehren, Cig. (T.), Zora.
1796. požígati, -am, vb. impf. ad požgati; verbrennen, niederbrennen, sengen; na njivi dračje, hosto požigajo, da je rodovitnejša; sovražniki požigajo po deželi.
1797. požínjati, -am, vb. impf. ad požeti; das Getreide schneiden, Cig.
1798. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
1799. požívljati, -am, vb. impf. ad poživiti; beleben, erquicken, Cig., Jan., nk.
1800. požlahtnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad požlahtniti; veredeln.
1801. požmę́čati, -am, vb. impf. ad požmetiti, C.
1802. práviti, prȃvim, vb. impf. ( ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
1803. prebȃdati, -am, vb. impf. ad prebosti; durchstechen, durchbohren; otroke so s sulicami prebadali; papir z iglo p.; p. tvore, die Blutschwäre aufstechen.
1804. prebarvováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebarvati.
1805. prebasováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebasati, Jan.
1806. prebávljati, -am, vb. impf. ad prebaviti; 1) aushalten, ertragen: nadloge p., Hal.- C.; auslangen, auskommen, C.; prebavljam, kakor morem, ich komme aus, so gut ich kann, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Cig., Jan., nk.
1807. prebẹ́gati, -am, vb. impf. ad prebegniti, Cig.
1808. prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.
1809. prebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.- Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid- Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
1810. prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
1811. preblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad prebledeti.
1812. preblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebledeti; öfter die Farbe wechseln: Kaj tak prebleduje Ti rumeno lice? Npes.-K.; tam, kjer lepota prebleduje, Rog.- Valj. (Rad).
1813. prebokávati, -am, vb. impf. ad prebokniti, V.-Cig.
1814. prebolẹ́vati, -am, vb. impf. ad preboleti, Z.
1815. prebrȃjati, -am, vb. impf. ad prebroditi, prebresti, C.
1816. prebrskávati, -am, vb. impf. ad prebrskati.
1817. prebrúšati, -am, vb. impf. ad prebrusiti, Jan. (H.).
1818. prebuhávati, -am, vb. impf. ad prebuhati; durchstoßen, Z.; — (o viharju) ungestüm durchwehen, Bes.
1819. prebújati, -am, vb. impf. ad prebuditi; narava se prebuja (ist im Erwachen begriffen), Z.
1820. precẹ́jati, -am, vb. impf. ad precediti; durchseihen; komarje p. in kamele požirati, Jap.- Valj. (Rad), Cv.; filtrieren; — ( fig.) kritteln, Cig. (T.); p. koga, jemanden aushecheln, Cig.
1821. precẹ́njati, -am, vb. impf. ad preceniti, kajk.- Valj. (Rad).
1822. precẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad preceniti.
1823. precẹ́pljati, -am, vb. impf. ad precepiti, Jan. (H.).
1824. precẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad precepiti.
1825. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.
1826. precvətẹ́vati, -am, vb. impf. ad precveteti; = cvet poganjati, BlKr.
1827. precvı̑rati, -am, vb. impf. ad precvreti; zerlassen: mast, špeh p., Mur., C., "puter" se v maslo precvira, Danj. (Posv. p.)- Valj. (Rad).
1828. prečesávati, -am, vb. impf. ad prečesati; — durchhecheln ( fig.), Cig.
1829. prečesováti, -ȗjem, vb. impf. ad prečesati.
1830. prečínjati, -am, vb. impf. ad prečiniti; 1) durchreitern, Cig., C.; p. koga, jemanden durchhecheln, schimpfen, C.; — 2) p. se, sich verstellen, heucheln, ogr.- C.
1831. prečíščati, -am, vb. impf. ad prečistiti, Cig., Jan., DZ., nk.
1832. prečrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prečrniti, Cig.
1833. prečrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad prečrtati.
1834. predȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad predati; 1) übergeben, überantworten, Cig., Jan.; predajem se v roke tvoje, kajk.- Valj. (Rad); p. se, sich ergeben, Cig.; — 2) nam. prodajati.
1835. predəgávati, -am, vb. impf. ad predegati, Cig.
1836. predẹlávati, -am, vb. impf. ad = predelovati; überarbeiten, umarbeiten.
1837. predẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad predeliti.
1838. predẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad predelati; über-, umarbeiten.
1839. predẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad predejati; anders o. anderswohin legen, umstellen, überlegen; bolnika p. s postelje na posteljo; nit pri predenju p. (häkeln), Cig.; — p. se, = seliti se, C.
1840. predı̑rati, -am, vb. impf. ad predreti; durchbrechen; vrata, led p.; — aufbrechen ( z. B. eine Eitergeschwulst): tvore p.; — jez se predira, der Damm bricht aus, Cig.; — dringen, Jan.; losbrechen: iz ječe p., Cig.
1841. predlȃgati, -am, vb. impf. ad predložiti; vorlegen, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; — beantragen, proponieren, Cig., Jan., nk.
1842. predobívati, -am, vb. impf. ad predobiti, Cig., Jan.
1843. predočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad predočiti; anschaulich machen, veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig. (T.), nk.
1844. predomíšljati, -am, vb. impf. ad predomisliti, Z.
1845. predomišljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad predomisliti, Z.
1846. predpasováti, -ȗjem, vb. impf. ad predpasati, Mur., Cig., Jan.
1847. predpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad predpisati, Mur., Jan., nk.
1848. predpostávljati, -am, vb. impf. ad predpostaviti, Jan. (H.).
1849. predrámljati, -am, vb. impf. ad predramiti.
1850. predraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad predražiti, Cig.
1851. predrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad predrgniti; 1) wetzen; — 2) schnarrende Laute von sich geben: celi dan so preskržetavale in predrgovale kobilice, Glas.
1852. predrzováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad predrzniti se, Jan.
1853. predsę́zati, -am, vb. impf. ad predseči; vorgreifen, Cig. (T.); p. v razsodbo sodišča, der Entscheidung des Gerichtes vorgreifen, DZ.
1854. predstávljati, -am, vb. impf. ad predstaviti; 1) vorführen, vorstellen, Mur., nk.; — 2) darstellen (von Schauspielern), figurieren als —, Jan., nk.; repräsentieren, Cig., nk.; — 3) p. si, sich vorstellen, sich denken, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.
1855. predvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad predvečiti, predvekati, Z., Kras.
1856. pregȃnjati, -am, vb. impf. ad pregnati; 1) durchtreiben ( z. B. Erbsen durch den Durchschlag), Cig.; — destillieren, Mur., Cig. (T.); ( rus.); — 2) verjagen, vertreiben; prej so me klicali, zdaj me preganjajo, Mur.; gliste p., Cig.; čebele p., abtreiben, Cig.; — p. les, den Wald abtreiben, ausrotten, Polj.; — z vinom skrbi p.; s plesom, z ježo p. čas, die Zeit vertanzen, verreiten, Cig.; — verfolgen; sovražnika p.; potepuhe p.; nesreča ga preganja; — p. se, sich jagen, sich tummeln; oblaki se preganjajo na nebu, Cig.
1857. pregíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad pregeniti, pregniti; 1) biegen, Cig. (T.); — p. se, sich beugen, Cig.; — biegend in Falten legen, falzen, liste p., den Rand bei den Blättern brechen, Cig.; — 2) (die Glieder des Körpers) regen, bewegen; p. se, sich regen; — 3) beugen, flectieren ( gramm.), Cig., Jan., C., nk.
1858. preglášati, -am, vb. impf. ad preglasiti, Cig.
1859. pregledováti, -ȗjem, vb. impf. ad pregledati; 1) durchsehen, revidieren; beschauen, visitieren, untersuchen; vojsko p., die Truppen mustern, Cig.; — übersehen, überblicken, Cig.; — 2) nachsehen; — 3) sehend werden: slepci pregledujo, Trub.
1860. preglodováti, -ȗjem, vb. impf. ad preglodati.
1861. pregluševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preglušiti; übertäuben, Z.; übertönen, nk.
1862. pregnẹ́tati, -gnẹ̑tam, vb. impf. ad pregnesti, Cig.
1863. pregrájati, -am, vb. impf. ad pregraditi.
1864. pregrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad pregrebsti, pregreniti; 1) durchgraben, M., C.; — žito p., das Getreide durchschaufeln (um es zu lüften), Cig.; — voda se pregreba, die Fluten theilen sich, Cig.; Pred njo se je pregrebala (vodica), Za njo se je zagrebala, Npes.- Kres; — 2) umscharren, überscharren, Cig.; prst p., C.
1865. pregrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pregrešiti; ( nav.) p. se, sich versündigen.
1866. pregrẹ́vati, -am, vb. impf. ad pregreti.
1867. pregrínjati, -am, vb. impf. ad pregrniti.
1868. pregrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad pregristi, pregrizniti.
1869. prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen ( fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.
1870. prehinjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prehiniti, Krelj.
1871. prehitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prehiteti; ura prehiteva, die Uhr geht vor, Cig., Jan., Nov., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Kr.

   1.272 1.372 1.472 1.572 1.672 1.772 1.872 1.972 2.072 2.172  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani