kr=ad (1.272-1.371)

1272. ošívati, -am, vb. impf. ad ošiti, Mur., Cig.
1273. ošlatováti, -ȗjem, vb. impf. ad ošlatati, betasten, Mur., Cig.
1274. ošpẹgováti, -ȗjem, vb. impf. ad ošpegati, C.
1275. oštẹ́vati, -am, vb. impf. ad ošteti.
1276. 1. otávljati, -am, vb. impf. ad otaviti; 1) erquicken, laben, stärken, ogr.- Valj. (Rad); dež suho zemljo otavlja, otavljajoče mleko, ogr.- C.; — 2) lindern, heilen: bolezni o., hrome ljudi o., ogr.- C.
1277. otẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad oteči; anschwellen; rana oteka; noge mi otekajo.
1278. otẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad oteti; 1) wegnehmen: Turki so jim po sili otemali vse, kar so mogli, Navr. (Let.); — 2) retten, Cig.; — 3) o. komu kaj, jemandem etwas widerwärtig o. ekelhaft machen, C.; — o. se, sich sträuben, C.; — o. se, widerstehen: jed (jesti) se mi otema, C.
1279. otəmnẹ́vati, -am, vb. impf. ad otemneti, finster o. dunkel werden, sich trüben, Jan., nk.
1280. otəmnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad otemniti; verfinstern, verdunkeln, (-mnovati) Mur.
1281. otẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad otenjati, Jan. (H.).
1282. otẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad otepsti; 1) o. koga, abprügeln, Cig., Jan.; na nedolžnih otročičev dan hodijo otroci po hišah otepat, Št.- Navr. (Let.); — ausklopfen, snope o.; predivo o., den Flachs schwingen, Cig.; — herabschlagen: orehe, želod o.; — = hlastno jesti; žgance o.; — 2) herumschlagen; z rokami o.; krava z repom oteplje; — o. se, sich wehren, sich weigern, C.; muham se o., Z.; braniti in o. se, Zv.; — o. se česa, sich zu erwehren suchen, C.; etwas los zu werden suchen, C.; — o. se s kom, sich abgeben, Jan.; sich abplagen: ukvarjam in otepljem se z revščino, Levst. (Zb. sp.); — o. se, faul sein, C.; — 3) o. se, sich im Gehen die Kleider beschmutzen, Z.; — 4) = hlastno jesti, Dol.
1283. otesováti, -ȗjem, vb. impf. ad otesati.
1284. otę́vati, -am, vb. impf. ad oteti; = otemati, otimati, retten, befreien, Cig., Jan.; Bog me je oteval od vsega zlega, Ravn.; o. lakote, Ravn.
1285. otı̑mati, -am, vb. impf. ad oteti, = otemati, Cig.; široko razprostrte roke ga otimajo, da popolnoma ne izgine v snežnih brezdnih, LjZv.
1286. otipávati, -am, vb. impf. ad otipati; befühlen, betasten, Cig.
1287. otı̑rati, -am, vb. impf. ad otreti; 1) bereiben: o. z votličem, bimsen, Cig.; — 2) abwischen, auswischen; solze si o., sich die Thränen aus den Augen wischen; o. dimnik, den Schornstein fegen, Cig.; — 3) = treti, brecheln: lan, konoplje o., Jan.
1288. otískati, -am, vb. impf. ad otisniti, Z.; — bedrängen: o. deželane, Zora.
1289. otrẹ́bljati, -am, vb. impf. ad otrebiti, M.
1290. 2. otrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. otrepati, ausschwingen, lan o., Nov.
1291. otrę́sati, -am, vb. impf. ad otresti; 1) abschütteln, abbeuteln; jablane, hruške o.; sadje o.; roso o. rožici, Čb.- Valj. (Rad); — z glavo o., den Kopf schütteln, Cig.; — o. predivo, den Flachs schwingen, Cig., Jan.; — 2) weg-, abzuschütteln suchen: jarem o., C., Ravn.- Valj. (Rad); ( nam. odtresati).
1292. otrínjati, -am, vb. impf. ad otrniti; 1) luč o., das Licht putzen, BlKr.- M.; — 2) prügeln, Cig.
1293. otrjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad otrditi, Z.
1294. otrpẹ́vati, -am, vb. impf. ad otrpeti, Jan.
1295. otvȃrjati, -am, vb. impf. ad otvoriti, nk.
1296. otvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad otvesti, Cig., Jan., C.
1297. ovájati, -am, vb. impf. ad ovaditi: angeben, denuncieren, Cig., Jan., C., nk.; — zu erkennen geben, verrathen: ovaja se po vnanjem licu, Erj. (Min.).
1298. ovẹ́dati, -am, vb. impf. ad ovedeti; Erhebungen pflegen, zu ermitteln suchen, Cig., Jan.; o. o čem, Erj. (Izb. sp.); o. in povpraševati, LjZv.
1299. ovẹnčávati, -am, vb. impf. ad ovenčati, Zora.
1300. ovẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ovenčati, Cig.
1301. overávljati, -am, vb. impf. ad overoviti; beglaubigen, Cig. (T.).
1302. oveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oveseliti, Mur., Jan.
1303. ovezováti, -ȗjem, vb. impf. ad ovezati, = obvezovati, Cig.
1304. ovíjati, -am, vb. impf. ad oviti; umwinden, umwickeln; — o. perilo, die Wäsche ringen, Cig., Polj.; — o. se, sich um etwas winden oder schlingen, umschlingen, umranken.
1305. ovı̑rati, -am, vb. impf. ad ovreti; hindern, hinderlich sein, hemmen, Cig., Jan.
1306. ovladováti, -ȗjem, vb. impf. ad ovladati, Let.
1307. ovlaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad ovlažiti; be-, anfeuchten, Jan.
1308. ovráčati, -am, vb. impf. ad ovrniti; umkehren: red o., C.
1309. ovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. ovršiti; vollenden, verrichten, vollziehen, C.
1310. ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
1311. ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
1312. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
1313. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
1314. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
1315. ozelenẹ́vati, -am, vb. impf. ad ozeleneti, Jan.
1316. ozimováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozimeti, Mur.
1317. ozı̑rati se, -am se, vb. impf. ad ozreti se; 1) die Blicke wenden, sich umsehen, sich umschauen; otroci se v šoli (cerkvi) vedno ozirajo; gori se o., die Blicke nach oben richten; dekle se po fantih ozira, Z.; — zurückblicken; — solnce se ozira, die Sonne wirft beim Untergange ihre letzten Strahlen auf die Berghöhen, Z., jvzhŠt.; — 2) o. se na koga (kaj), auf jemanden (etwas) Rücksicht nehmen, jemanden (etwas) berücksichtigen, Cig., Jan., nk.; — sich beziehen, Jan., nk.
1318. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
1319. ozmerjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozmerjati, Jan. (H.).
1320. označeváti, -ȗjem, vb. impf. ad označiti, Z., nk.
1321. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
1322. oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.
1323. ozvȃnjati, -am, vb. impf. ad ozvoniti, Z.
1324. 1. ožágati, -am, vb. impf. ad ožgati; = ožigati: grešnika njegovo grešno življenje bode ino ožaga, Krelj.
1325. ožárjati, -am, vb. impf. ad ožariti, Jan.
1326. ožẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad ožeti; ausdrücken, auspressen; pomarančo o., Cig.; auswinden, ringen; o. perilo.
1327. ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.- Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
1328. oživáljati, -am, vb. impf. ad oživaliti, Cig.
1329. ožívljati, -am, vb. impf. ad oživiti; 1) lebendig machen, zum Leben erwecken, beleben; die Wandlung vornehmen (vom Priester bei der Messe), Cig.; o. se, lebendig werden, sich beleben; — 2) lebhaft, munter machen, beleben, erfrischen, erquicken; (vince) nam oživlja žile, Preš.; — o. se, aufleben; — aufblühen: kupčija se oživlja, Cig.
1330. oživotvȃrjati, -am, vb. impf. ad oživotvoriti, Jan. (H.).
1331. ǫ̑žji, adj. compar. ad ozek.
1332. ožuljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ožuliti.
1333. ožvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad ožvekati, Z.
1334. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
1335. plačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad plačati; zahlen, Zahlungen leisten; na obroke p., in Terminen zahlen; za koga p., jemanden freihalten; — bezahlen; dolgove, davke p.; delavce, težake drago p.; — besolden; — entgelten; belohnen: Bog dobro plačuje, hudo kaznuje; tako svet plačuje, so belohnt die Welt, Cig.
1336. poapnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poapniti; bekalken, Cig.
1337. pobȃdati, -am, vb. impf. ad pobosti; — vol pobada, der Ochs stößt, Z.
1338. pobẹ́šati, -am, vb. impf. ad pobesiti.
1339. pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.
1340. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
1341. pobívati, -am, vb. impf. ad pobiti (bodem); weilen: p. po svetu, elend leben, C.
1342. poblaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad poblažiti; veredeln, mildern, nk.
1343. pobogávati, -am, vb. impf. ad pobogati, Jan.
1344. pobolẹ́vati, -am, vb. impf. ad poboleti; 1) öfters ein wenig schmerzen, Cig.; — 2) nachschmerzen, Cig.
1345. poboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poboljšati, bessern.
1346. pobotováti, -ȗjem, vb. impf. ad pobotati, (die Rechnungen) ausgleichen, Abrechnung halten, Cig.; kralj s svojimi hlapci pobotuje, Ravn.
1347. pobríjati, -am, vb. impf. ad pobriti, Cig.
1348. pobújati, -am, vb. impf. ad pobuditi; anspornen, M., ogr.- C.; anregen, Cig. (T.).
1349. pocẹ́jati, -am, vb. impf. ad pocediti; 1) (die Gläser) bis auf die Neige leeren, zechen, Dol.; — 2) kleinweise fließen machen: sod poceja, das Fass rinnt, Z.; — p. se, absickern, Cig.; solze se pocejajo (entströmen), Jan.; sveča se poceja, die Kerze rinnt ab, Cig.
1350. pocencávati, -am, vb. impf. ad pocencati; auf- und niederschwanken oder wackeln, Z.
1351. počaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počastiti, beehren, nk., (počeščevati) Cig., Jan.
1352. počehljávati, -am, vb. impf. ad počehljati; öfter ein wenig kratzen, Mik.
1353. počẹ̑njati, -am, vb. impf. ad početi; 1) anfangen; — 2) beginnen, treiben, thun; kaj pa počenjate, otroci? vsakojake reči p.
1354. počẹ́pati, -čẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad počeniti; (öfters) niederhocken, Mur., Cig., Jan.; počepaje, dann und wann niederhockend, C.
1355. počesováti, -ȗjem, vb. impf. ad počesati, Jan.
1356. počı̑nati, -am, vb. impf. ad početi = počenjati, Raič (Slov.).
1357. počívati, -am, vb. impf. ad počíti; rasten, ausruhen, der Ruhe pflegen; v senci p.; — njiva počiva, der Acker liegt brach, Cig.; — ruhen (o mrtvih).
1358. počlovẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počlovečiti, nk.
1359. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
1360. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
1361. 2. podárjati, -am, vb. impf. ad podariti = podarjevati, nk.
1362. podarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podariti; schenken, Jan., nk.
1363. podbȃdati, -am, vb. impf. ad podbosti; anspornen; p. konja, Cig.
1364. podbíjati, -am, vb. impf. ad podbiti; = izpodbijati, M., C., Z.
1365. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
1366. podbistrováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbistriti; anspornen, Z., Zora.
1367. podbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbrecati, Z.
1368. podbrívati, -am, vb. impf. ad podbriti; rasieren; p. se, sich den Bart rasieren.
1369. podbrúšati, -am, vb. impf. ad podbrusiti, Cig.
1370. podbújati, -am, vb. impf. ad podbuditi; aufmuntern, aneifern, Mur., Cig.
1371. podčesávati, -am, vb. impf. ad podčesati, Cig.

   772 872 972 1.072 1.172 1.272 1.372 1.472 1.572 1.672  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani