kosec (12)

1. 1. kǫ́səc, -sca, m. das Stück; na drobne kosce razsekati, in kleine Stücke hauen.
2. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Zemon- Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
3. 3. kọ̑səc, -sca, m. dem. 2. kos; kleine Amsel.
4. sẹnokǫ̑səc, -sca, m. der Heumäher, Mur., Jan.
5. kosják, m. 1) velik nož, s katerim zelje režejo, Žabče- Erj. (Torb.); — = sekalo, das Hackmesser, Tolm.; — 2) = 2. kosec 1), Notr.
6. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
7. rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
8. sẹ̑čnik, m. 1) ein zum Schlagen geeigneter Wald, der Schlagwald, Blc.-C.; — 2) = kosec, Guts.
9. sẹnokòs, -kǫ́sa, m. = senokosec, Slom.
10. tŕca, f. = kosec, der Star (sturnus), C.
11. ukosíti, -ím, vb. pf. beim Mähen mit der Sense verletzen: ukosil je kosec mladega zajca, Gor., Dol.; u. se, sich beim Mähen mit der Sense verletzen, Cig., M., Gor., Dol.
12. zaudáti, -dám, vb. pf. z. kaj, auf etwas verzichten: kosec kruha je zaudal, er hat auf den Ableberantheil verzichtet, pismo je zaudala, sie hat auf den Heiratscontract verzichtet, Polj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani