korenov (3)

1. korę̑novəc, -vca, m. deblo pri korenu, Gor.
2. korę̑novnik, m. der Wurzelbaum (rhizophora), Cig., Tuš. (B.); — češ.
3. 1. ugəníti, -gánem, vb. pf. = 1. uganiti: 1) errathen; — 2) festsetzen: naj bo, kakor ste ugenili, Dol.; (ta dva glagola [uganiti, ugeniti] raznih korenov sta se v narodnem govoru pomešala).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani