kopun (14)

1. kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
2. kopunár, -rja, m. der Kapaunhändler, ogr.- M.
3. kopȗnče, -eta, n. kleiner Kapaun, Mur., Valj. (Rad).
4. kopȗnčək, -čka, m. dem. 1. kopunec, kleiner Kapaun.
5. 1. kopȗnəc, -nca, m. dem. kopun, Valj. (Rad).
6. 2. kopȗnəc, -nca, m. der Hügel, Hal.- C.; — prim. 1. kopa.
7. kopúniti, -ȗnim, vb. impf. (einen Hahn) kappen, kapaunen, Cig., C.; k. petelina, Vod. (Izb. sp.), jvzhŠt.
8. kopȗnjak, m. die Kapaunensteige, Cig., C.
9. okopúniti, -ȗnim, vb. pf. 1) kapaunen, kappen, Z.; — 2) (durch Verhexung) unbrauchbar machen: o. britvo, koso, Fr.- C.
10. poskopúniti se, -ȗnim se, vb. pf. ein Geizhals werden, verfilzen, Cig.
11. skopȗn, m. = skopuh, Cig.
12. kapȗn, m. = kopun.
13. mácljast, adj. schlägelförmig, Mur.; = dick: macljasta bedra kurov in kopunov, Danj. (Posv. p.).
14. rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani