kopiten (7)

1. kopítən, -tna, adj. 1) Huf-, Leisten-, Kolben-; (mož kopitni = črevljar, Preš.); — 2) hufig, Cig., Jan.
2. cẹlokopítən, -tna, adj. vollhufig, Cig.
3. enokopítən, -tna, adj. einhufig, Cig.
4. nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopı̑tni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
5. ploskokopítən, -tna, adj. platthufig, Jan. (H.).
6. starokopítən, -tna, adj. an dem Althergebrachten hangend, altvätrisch; s. mož, starokopitna stranka, die reactionäre Partei, Cig., Jan.
7. zakopítən, -tna, adj. zakopı̑tna kost, das Strahlbein, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani