kod (406)

1. kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.- Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.- Levst. (M.).
2. kǫ́da, adv. = kod, Krelj- M.; ne ve koda kam, C.
3. kodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Fr.- C.
4. kǫ́daj, adv. = kod: od kodaj, Kast.
5. kǫ̑dar, adv. = koder, Mur., Cig.
6. kodẹ̑lja, f. das in Cylinderform zusammengelegte Spinnhaar oder Werg, wie es auf den Spinnrocken gesteckt wird, die Rupfe; — po kodelji, = po preslici, in mütterlicher Linie, Cig.
7. kodẹ̑ljica, f. dem. kodelja; 1) die Haar- oder Samenkrone (pappus), Erj. (B.); — 2) die traubige Muscathyacinthe (muscari racemosum), Povir na Krasu- Erj. (Torb.).
8. kǫ́dər, -ra, m. 1) die Haarlocke; — die Zotte, die Flocke, Cig., Jan.; — 2) der Pudel (canis aquaticus), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
9. kǫ̑dər, adv. rel. auf welchem Wege, wo—herum; koder koli hodim, auf welchen Wegen ich immer wandle; Koder se nebo razpenja, Grad je pevcu brez vratarja, Preš.; od koder, woher; do koder, bis wohin, so weit.
10. kǫ̑dež, m. = kolduš, C., ogr.- Mik., Valj. (Rad).
11. kǫ́di, adv. = kod, Mur., vzhŠt.; kodi to? wo denn? C.; kodi kak, allfällig, Cig.
12. kǫ́dik, adv. = kod, koder, vzhŠt.
13. kǫ̑diš, m. = kolduš, ogr.- C.
14. kǫ́diti, -im, vb. impf. = prosjačiti, Cig., ogr.- Mik., vzhŠt.; — prim. kolduš.
15. kǫ̑dlja, f. = kodelja, Mur., vzhŠt.; Prelja ima narejeno kodljo (kodlo), Danj. (Posv. p.).
16. kodljáti, -ȃm, vb. impf. kraus machen, in Locken legen, locken, Z.; k. se, kraus werden, Cig., Jan.; — prim. kodrljati.
17. kǫ́dra, f. die Zotte, Jan. (H.).
18. kodráłən, -łna, adj. zum Kräuseln dienend: kodrȃłne kleščice, die Kräuselzange, Cig.
19. kodrȃłnik, m. der Kräuselkamm, Cig.
20. kodrálọ, n. das Kräuseleisen, Cig.; — leseno k., das Kräuselholz, Cig.
21. kodràn, -ána, m. der Krauskopf, Cig., C.
22. kodrȃnje, n. das Haarkräuseln.
23. kǫ́drast, adj. kraus, kraushaarig, lockig; kodrasti lasje, kodrast človek; flockig, zottelig, Cig., Jan.
24. kodràt, -áta, adj. lockig, lockenreich, Cig., Jan.
25. kodráti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, locken; lase k.; sukno k., Cig.; k. se, sich kräuseln, C.
26. kǫ́drav, adj. = kodrast, Mur., Cig., Jan.
27. kǫ́dravəc, -vca, m. 1) der Krauskopf, Mur.; — 2) kodrȃvəc, der Haarkräusler, Cig.
28. kǫ́dravka, f. krausköpfiges Weib, Jan. (H.).
29. kǫ́dravost, f. die Kraushaarigkeit, Jan. (H.).
30. kǫ̑drc, m. dem. koder; das Löckchen, Cig., Jan.
31. kǫ̑drcati se, -am se, vb. impf. sich zausen, raufen, M.
32. kodrcı̑ja, f. der Wirrwarr, wirres Zeug, der Wust, Mur., Cig., Jan.
33. kodrcílọ, n. = kodralo, das Kräuseleisen, Jan.
34. kodrciti, -im, vb. impf. = kodrati, kräuseln, Jan.
35. kodrčı̑ja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.
36. kodrè, -ę́ta, m. = kodrež, Cig.
37. kǫ̑drež, m. der Krauskopf, Mur., Cig., Mik.
38. kǫ́drica, f. dem. kodra, die Krauslocke, Jan. (H.).
39. kǫ́drič, m. 1) das Löckchen, Jarn.; das Stirnlöckchen, Cig.; — 2) der Pudel, Jarn.
40. kodričáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, in Löckchen legen, Cig.
41. kodríga, f. = kodrava ženska, C., Z.
42. kodrı̑łnik, m. = kodralnik, Cig.
43. kodrílọ, n. = kodralo, Jan.
44. kodrı̑n, m. = kodrež, Cig.
45. kǫ́driti, -im, vb. impf. = kodrati, Cig., Jan.
46. kodrljáti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, k. se, sich kräuseln, Kr.
47. kǫ́drnat, adj. lockig, Cig.
48. kodrobrȃdəc, -dca, m. der Krausbart, Cig., Jan.
49. kodroglȃvəc, -vca, m. der Krauskopf, Cig.
50. kodrolàs, -lása, adj. kraushaarig, lockenhaarig, Cig., Jan.
51. kodrolasàt, -áta, adj. = kodrolas, Jan.
52. kodrolȃsəc, -sca, m. der Krauskopf, Cig., Jan.
53. kodúnja, f., C.; pl. kodunje, Meg., Cig., Št.; pogl. kadunja.
54. brezškǫ́dən, -dna, adj. schadlos, Jan.
55. brezškǫ́dnost, f. die Schadlosigkeit, Cig.
56. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
57. črnokǫ́drast, adj. schwarzgelockt, Zora.
58. dokǫ̑d, adv. = do kod? bis wohin? wieweit? dokod si ga peljal? ne vem, dokod smem pokositi.
59. dokǫ̑dar, adv. ( rel.) = dokoder.
60. dokǫ̑dẹr, * adv. ( rel.) = do koder, soweit, idi, dokoder hočeš.
61. enakodẹ́łən, -łna, adj. gleichtheilig, Jan.; isomer ( chem.), Cig. (T.).
62. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
63. enakodȗšje, n. der Gleichmuth, Cig., Jan.
64. enakodúšnost, f. der Gleichmuth, Mur., Cig., Jan.
65. izkoditi, -im, vb. pf. erbetteln, Jan. (H.), Z., vzhŠt.; nam. izkolditi; — prim. kolditi.
66. izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
67. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
68. jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
69. kokodȃckati, -am, vb. impf. = kokodakati, Z.
70. kokodȃjc, m. der Gackerlaut der Henne, Jan.; velik kokodajc, pa malo jajc, viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.
71. kokodȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. = kodakati, Cig.
72. kokodȃjsati, -am, vb. impf. = kokodakati, Jan., M.
73. kokodȃjskati, -am, vb. impf. = kokodakati, Polj.
74. kokodȃk, m. das Gackern der Henne, Mur.
75. kokodȃkanje, n. das Gackern; kokodakanja dosti, jajc malo, viel Geräusch und nichts dahinter, Cig.
76. kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.- LjZv.
77. kratkodóbən, * -bna, adj. ephemer, Cig. (T.).
78. kratkodóbnost, * f. kurze Dauer, Zora.
79. krepkodùh, -dúha, adj. starken Geistes, energisch: krepkoduha pisateljica, Levst. (Zb. sp.).
80. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
81. krokodīl, m. navadni k., das gewöhnliche Fluss- oder Nil-Krokodil (crocodilus vulgaris), Erj. (Ž.); amerikanski k., der Alligator, Cig.
82. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
83. loskodráti, -ȃm, vb. impf. plappern, C.
84. mačkodèr, -dę́ra, m. der Katzenschinder, Jan. (H.).
85. mačkodę̑rəc, -rca, m. = mačkoder, Jan. (H.).
86. mačkodŕžən, adj. ankerfest: mačkodržno dno, der Ankergrund, Cig.
87. málọkòd, adv. = malo kod, in wenigen Gegenden, nicht leicht irgend wo herum, C., Navr. (Let.).
88. mȃrsikòd, adv. an so manchen Orten herum, in so manchen Gegenden.
89. mehkodláčən, -čna, adj. weichhaarig, Cig.
90. nakǫ́diti, -im, vb. pf. = naberačiti, Jan. (H.).
91. nakodráti, -ȃm, vb. pf. aufkräuseln, Cig.; — n. se, sich das Haar aufkräuseln, Cig.
92. nakodričáti, -ȃm, vb. pf. = nakodrati, Cig.
93. naškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. einen Schaden zufügen: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi, BlKr.- M.; pos. durch Zauberei schaden: človek je bil v vednem strahu, da ne bi zle čarovnice naškodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, Navr. (Let.); tako nobeden človek nima moči naškoditi detetu, Pjk. (Črt.).
94. naškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. = naškoditi, BlKr.- M.
95. nẹkǫ̑d, adv. irgendwo (herum); an gewissen Orten; — nekod imajo tako navado ...; nekod sem hodil, koder je bilo mnogo gob videti; od nekod, irgendwoher; — po nekod, an einigen (gewissen) Orten; tudi: nẹ́kod.
96. nẹkǫ́dik, adv. = nekod, ogr.- M.
97. neoškǫ́dovan, adj. unbeschädigt.
98. nepoškǫ́dovan, adj. unbeschädigt.
99. neškǫ́dən, -dna, adj. unschädlich, Jan., SlN.
100. neškodljìv, -íva, adj. unschädlich.

1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani