ko (9.901-10.000)

9901. mladovníca, f. die Wöchnerin, Goriš.).
9902. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
9903. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
9904. mlája, f. die Zahnwurz (dentaria enneaphyllos), Erj. (Torb.).
9905. mlȃjše, -eta, m. der Nachkomme, Mur., Danj.- Mik.; (= družinče, Mur.).
9906. mlȃjši, adj. compar. ad mlad; jünger; pl. mlajši, die Nachkommen, Mur., Cig.; (tudi = družina, die Dienstboten, Mur.).
9907. mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.- M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Erj. (Torb.).
9908. mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.).
9909. mlakúž, m. die Blätterhenne, Cig.; — prim. mlakoš.
9910. mlakȗžar, -rja, m. neki polž, C., Robič ( Nkol.).
9911. mlakȗžka, f. die Ralle (rallus), V.-Cig.; — prim. mlakoš.
9912. mlániti, -im, vb. pf. = pokniti, udariti, Erj. (Torb.); — prim. stsl. mlъnij, fulgur, Erj. (Torb.).
9913. mláskati, mlȃskam, vb. impf. schmatzen, mit den Lippen, der Zunge schnalzen, Dict., Mur., Cig., Jan., SlN., Erj. (Torb.), SlGor., GBrda; — schlecken, Cig., Jan.; tudi: mlaskáti, -ȃm, Gor.
9914. mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Št.)- Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
9915. mlȃt, m. der Hammer, Valj. (Rad); kladivo pri klepilu, Erj. (Torb.).
9916. mlatíłən, -łna, adj. Dresch-: mlatı̑łna kola, ein Dreschwagen, Dalm.
9917. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
9918. mláva, f. leskova šiba za obroč, Erj. (Torb.).
9919. mlẹ̑čəc, -čca, m. dem. mleč; der Löwenzahn (leontodon), C., vzhŠt.; — die Wachsblume (cerinthe minor), Erj. (Torb.).
9920. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
9921. mlẹ́čiti se, -im se, vb. impf. Saft bekommen (von Früchten), C.
9922. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Josch.
9923. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
9924. mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek ( zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).
9925. mlẹ́sti, mółzem, vb. impf. = molsti, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor.), Ig (Dol.).
9926. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
9927. mlẹ́zga, f. der Koth, Dol.- Mik.
9928. mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad).
9929. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
9930. mlı̑nar, -rja, m. 1) der Müller; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Erj. (Torb., Ž.).
9931. mlı̑narica, f. 1) die Müllerin; — 2) neka ptica, Erj. (Torb.); = pustolka, Kr.
9932. mlínčiti, -im, vb. impf. 1) flach quetschen, Cig., Jan.; — 2) intr. kernrissig, kernschälig sein, C.; star kostanj mlinči, C.
9933. mlı̑nčnik, m. = valjar, der Nudelwalker, Erj. (Torb.).
9934. 2. mlínec, -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Erj. (Torb.), Notr.
9935. mlíniti, -im, vb. impf. testo m. = valjati, Erj. (Torb.).
9936. mnogokàk, -káka, adj. mancherlei, Zv.; so mancher: vrabci so pobrali mnogokako jagodo, Str.
9937. mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
9938. mnǫ̑ž, -ı̑, f. die Menge, Mur., Jan., Cig. (T.), ZgD.; vsa množ, kolikor jih je v Jeruzalemu verovalo, Ravn.; — die Vielheit, Cig. (T.).
9939. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
9940. mobilizácija, f. sklic in pripravljanje vojaštva za vojsko, die Mobilisation.
9941. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
9942. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
9943. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
9944. močẹ́vati se, -am se, vb. impf. izkušati se v moči, im Zweikampfe ringen, Erj. (Torb.).
9945. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Tolm.)- Štrek. (Let.).
9946. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
9947. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
9948. močnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. stärker werden, Zv., Erj. (Torb.).
9949. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Erj. (Torb.).
9950. 2. mǫ̑čnica, f. die Preiselbeere, die rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), C., KrGora; divja m., der Polei (andromeda polifolia), C., Robič ( Nkol.).
9951. mǫ́čnik, m. das Mehlmus; pšeničen, ajdov, ovsen m.; — eine Art Koch, ogr.- C., Pjk. (Črt.); — apnen m., der Kalkbrei, DZ.
9952. močȗnəc, -nca, m. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Erj. (Torb.).
9953. močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).
9954. močvírast, adj. sumpficht; — sumpfig, M.
9955. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Erj. (Torb.).
9956. modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) ko>Savinska dol.ko>
9957. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Kres, na zapadu- Mik.
9958. modljati, -am, vb. impf. = moliti, Kres.
9959. mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.- C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče- Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.- Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
9960. modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
9961. modrásovəc, -vca, m. der Seidelbast, der Kellerhals (daphne mezereum), Erj. (Torb.).
9962. 2. modríca, f. 1) die Bläue ( z. B. des Himmels), Vrt.; — blauer Streifen, Dalm.- M.; blauer Fleck, die Strieme, Habd., Meg.- Mik., C.; — 2) die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Tuš. (R.).
9963. modríč, m. = modriš, C., Št.)- Erj. (Torb.).
9964. modrijȃnica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Erj. (Torb.); — prim. mandrijerica.
9965. modrijániti, -ȃnim, vb. impf. klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; m. komu kaj, vorvernünfteln, Cig.
9966. modrílọ, n. die Blaufarbe, das Blau, Cig., Žnid.; berlinsko m., das Berlinerblau, Cig. (T.), Erj. (Min.); sasko m., das Sächsischblau, pariško m., das Pariserblau, Cig. (T.).
9967. modríš, m. die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Mur., Danj.- Mik., Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.
9968. modronòg, -nǫ́ga, adj. blaufüßig: modronogi sokol, der Blaufußfalke, Levst. (Nauk).
9969. modrọ̑st, f. 1) die Weisheit, die Klugheit; — 2) eine Art Knöterich (polygonum amphibium), Erj. (Torb.).
9970. modrọ̑stnik, m. der Weise: jezikov m., der große Sprachweise, Levst. (Zb. sp.).
9971. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
9972. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
9973. mǫ̑haj, m. vrhno žensko zimsko krilo črne boje, s širokim zelenim pasom spodaj, Dol.
9974. mohlı̑n, m. tenko predivo, Erj. (Torb.).
9975. mohǫ̑rka, f. neko jabolko (zori o sv. Mohorju), Erj. (Torb.).
9976. mohǫ́rovica, f. die Steinkohle, Ist.)- Erj. (Torb.).
9977. mǫ̑hovt, m. = mohat: s kumino pripravljen sirček, ko>Savinska dol.ko>
9978. mȏjčika, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
9979. mojstríti, -ím, vb. impf. meistern, Mur., Cig., Jan., C.; konja m., Bas.; jezik m., Kast.
9980. mǫ́jstrski, adj. Meister-, meisterhaft; mojstrsko delo, eine Meisterarbeit, Cig.
9981. mǫ́kalica, f. die Mehlbirne, Tolm.)- Štrek. (Let.).
9982. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Goriš.)- Erj. (Torb.).
9983. mókən, -kna, adj. feucht, dumpfig, C., ogr.- C.
9984. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
9985. mǫ̑kež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
9986. móknost, f. die Feuchtigkeit, C.
9987. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, C.
9988. mokȗška, f. das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus): m. z rdečo, z rumeno liso, Frey. (F.); — prim. mokoška, mokoš, mlakoš.
9989. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
9990. mółčati, -ím, vb. impf. schweigen; ne zna m., er ist indiscret, Cig.; molči ko riba = er ist verschwiegen wie das Grab, Cig.; trdo m., hartnäckig schweigen, Levst. ( LjZv.); — molčeč, verschwiegen, schweigsam, Mur., Cig., Jan., Dol.; molčeč pes rad popade, Z.
9991. mołčę́čən, -čna, adj. schweigsam, Cig. (T.), Dol.; Govoril malokdaj, Molčečen, kakor zdaj, Levst. (Zb. sp.).
9992. móləc, -lca, m. 1) der Beter, Mur., Jan., C.; navada molcu veliko pripomore, Burg.; pravi molci, Ravn.; ni več pobožnih molcev, Slom.; (mółəc?); — 2) das Sonnengold, das Immerschön, die Immortelle (helichryson arenarium), Medv. (Rok.).
9993. molẹ́vati, -am, vb. impf. zu beten pflegen, Notr.)- Erj. (Torb.).
9994. molíhovati, -ujem, vb. impf. unwillig, verdrießlich sein, C.
9995. 1. móliti, mǫ́lim, vb. impf. 1) beten; pobožno m.; očenaš m.; m. koga, anbeten; Boga m., (zu Gott) beten; — 2) srečo, zdravje m. komu, Glück, Gesundheit wünschen, begrüßen, Boh., Dalm., Krelj, Kast.; začeli so mu zdravje m., Dalm.; vse dobrote m., alles Gute wünschen, Krelj; — 3) m. se komu, jemanden bitten, Npes.-Vraz, jvzhŠt.; — 4) m. se, sich entschuldigen, C.
9996. 2. molíti, -ím, vb. impf. hinstrecken, hingestreckt halten, hinhalten: roko m. komu; vse štiri od sebe m., Hände und Füße von sich strecken.
9997. molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
9998. mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
9999. 2. moljȃva, f. der Venusspiegel (specularia speculum), Erj. (Torb.); — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig., Medv. (Rok.); — prim. muljava 4).
10000. mȏłnik, m. podvratnik pri živalih, nader, ( prim. kor.-nem. mulle f. mürrischer, hängender Mund, bav. molla, Schmerbauch), Štrek. (Let.).