ko (9.801-9.900)

9801. 1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
9802. 2. metālən, -lna, adj. = kovinski, metallisch, Cig. (T.).
9803. metálica, f. der Fuchsschwanz (alopecurus sp.), Erj. (Torb.).
9804. metalurgı̑ja, f. nauk o napravljanju kovin iz rud, die Metallurgie, Cig. (T.).
9805. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
9806. métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
9807. metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
9808. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
9809. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
9810. 1. mę̑təv, -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Erj. (Torb.).
9811. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Ist.)- Erj. (Torb.).
9812. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
9813. métla, f. 1) der Besen; iz brezja metle vezati; — der Schweif eines Kometen, Cig., Jan.; — hudičeva m., die Windsbraut, Cig.; — 2) ein unbeständiger Mensch, Cig.; — 3) der Gänsefuß (chenopodium album), Jan., Tuš. (R.).
9814. metlı̑njak, m. die Besenhirse, die Moorhirse (sorghum), C.; — das Besenkraut (chenopodium [Kochia] scoparia), Mur.- Cig.
9815. metlják, m. die Moorhirse (sorghum vulgare), Erj. (Torb.).
9816. 2. metríka, f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.- C., Erj. (Torb.).
9817. metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Kor.)- Mik., Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
9818. metúlj, m. 1) der Schmetterling; — flatterhafter Mensch: visokorojen metulj brez imenja, Jurč.; — 2) pl. metulji, = metljaji, die Egelkrankheit, Cig., BlKr.; — metùlj, -úlja, Valj. (Rad).
9819. metuljáča, f. der Nachtfalter, kajk.- Valj. (Rad); — der Todtenkopfschwärmer, Št.- Jan. (H.).
9820. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
9821. mevljáti, -ȃm, vb. impf. z ustnicami gibati, kakor bi žvečil, BlKr.
9822. mę̑vlje, -vəlj, f. pl. die Madenwürmer, Z.; die Wurmkolik der Pferde, Dol.- Cig.; konja so mevlje napele, das Pferd hat die Wurmkolik, Z.
9823. mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
9824. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
9825. məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
9826. mę̑zdra, f. 1) der innerste Theil der Haut, das Unterhautzellgewebe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Erj. (Z., Som.); kravjo kožo očistiti mezdre, Vrtov. (Km. k.), Gor.; — die zarte Haut auf frischer Wunde, Mik.; — die Haut, die sich auf gekochter Milch oder anderen Speisen bildet, C.; — 2) das Leimleder, Mur., Cig., Mik., DZ.; — 3) die innere weiche Baumrinde, Cig.; — 4) kar je mehkega znotraj buče, Hal.- C., Dol.; tudi: mę́zdra.
9827. mę́zdrọ, n. 1) der innere Theil der Baumrinde, der Bast, Mur., Kor.- Cig., Mik.; vsako zimo se mezdro zelo utrdi, Jarn. (Sadj.); — 2) das Baummark, C.
9828. məzə̀k, -zkà, m. čep v piščali, ko>Savinska dol.ko>
9829. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).
9830. mẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. in Weichem herumtreten, Z., C.; m. po blatu, im Kothe herumspringen, Z.; — zappeln, Guts.
9831. mę̑zrati, -am, vb. impf. = mezdriti: kože m., die Felle ausfleischen, aasen, Cig., C.
9832. mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
9833. məžeráti, -ȃm, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) m. se, glimmen: oglje se mežera, Gor.).
9834. məžı̑rka, f. mežirko igrati, blinde Kuh spielen, Cig.
9835. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
9836. mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.
9837. mę́žnarica, f. cerkovnikova žena.
9838. mežnarı̑ja, f. cerkovnikova hiša ali služba.
9839. mežnáriti, -ȃrim, vb. impf. za cerkovnika biti.
9840. məžúrək, -rka, m. 1) megla pred očmi, ako človeka slabost prime: "m. se mi je naredil", Erj. (Torb.); — 2) = mežur, M.
9841. mìčinək, -nka, adj. kleinwinzig, mičinko, ganz wenig, ko>Celjska ok.ko>
9842. mìčkin, adj. sehr klein, Štrek., Erj. (Torb.); mičkino, sehr wenig, Cig.; — prim. it. miccino, miccichino, wenig, ein bisschen, Mik. (Et.).
9843. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
9844. mı̑gljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič ( Let.).
9845. migljìv, -íva, adj. beweglich: oko je migljivo, Cig. (T.); — stsl.
9846. mígniti, mı̑gnem, vb. pf. winken; — Janezu in Jakopu migneta pomagat, Ravn.; — kakor bi mignil, in einem Augenblick; predno mignil bi z očmi, Preš.
9847. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
9848. mìkən, -kəna, adj. = micen, winzig, Kor.- M., Rož.- Kres.
9849. miketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, zerren: neusmiljeno stresati in m. koga, Jurč.
9850. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, ko>Savinska dol.ko>
9851. míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.
9852. miljáčina, f. = melina, mel, die Riese, Goriš.).
9853. miljȃva, f. = žerjavica (morda: muljava?), Erj. (Torb.).
9854. 1. milka, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
9855. 2. mı̑łka, f. feiner Flusssand: milko rabijo zidarji, Ljub.
9856. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
9857. milováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bemitleiden, bedauern, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) m. se komu, jemandem schmeicheln, Polj.; — tudi mílovati, -vam, Ravn., Vrtov.
9858. mı̑mọ, * I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.
9859. 1. mı̑nək, -nka, m. mlada žaba, der Kaulkopf, Tolm.- Erj. (Torb.).
9860. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
9861. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
9862. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
9863. 1. mı̑r, mı̑ra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; ( prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).
9864. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
9865. mirálica, f. eine Art Kreuzdorn (rhamnus rupestris), Ist.)- Erj. (Torb.).
9866. miríšče, n. das Gemäuer, die Ruinen, Jan., Erj. (Torb.); zelišča, ki rastejo na miriščih, Vrtov. (Km. k.).
9867. mı̑rnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.- C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
9868. mı̑rnik, m. neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire, morebiti: der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Erj. (Torb.); — die Assel, Guts.
9869. mirodvor, m., nk., pogl. pokopališče.
9870. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
9871. misijonáriti, -ȃrim, vb. impf. Missionär sein, Navr. (Kop. sp.).
9872. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
9873. misticīzəm, -zma, m. pretirana gojitev skrivnostnih naukov, der Mysticismus.
9874. mistifikácija, f. zvoditev lahkovernega človeka, die Mystification, Cig. (T.), nk.
9875. mīstik, m. kdor se z mistiko peča, der Mystiker.
9876. mìš, míši, f. 1) die Maus (mus); domača, hišna m., die Hausmaus (mus musculus); dimasta m., die Brandmaus (m. agrarius), Jan. (H.); poljska m., die Feldmaus (hypudaeus arvalis), Erj. (Ž.); — moker kakor miš; reven kakor jara miš, Jurč.; ni ptič ni miš, er hat keinen ausgesprochenen Charakter, Jurč.; slepe miši loviti, "blinde Kuh" spielen; — mìš, míša, m., Valj. (Rad), Dol., kajk.
9877. míšəlj, -šlja, m. v uganki: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja; Mišelj dolu pade, Krocelj ga popade, (svinja in želod), Goriš.)- Erj. (Torb.).
9878. mı̑šjak, m. 1) der Mäusekoth; — 2) der Fleckenschierling (conium maculatum), Cig., Medv. (Rok.); = pikasti m., Tuš. (R.).
9879. mišjerę́past, adj. verbuttet, abholzig, V.-Cig.; mišjerepasta jelka, eine verbuttete Tanne, der Kollerbusch, Cig.
9880. mı̑škarica, f. neko jabolko, Valj. (Rad).
9881. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
9882. mı̑šnik, * m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
9883. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
9884. mitnína, f. der Zoll: zakon o mitnini, die Zollordnung, Levst. (Nauk); — die Mautgebür, Z., Jan. (H.).
9885. mitnı̑nski, adj. Zoll-: mitninski zakon, Levst. (Nauk).
9886. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
9887. mizárski, adj. Tischler-; mizarsko delo.
9888. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
9889. mižkȗt, m. die Fledermaus, Erj. (Torb.).
9890. mlàč, mláča, m. 1) kamen za črno moko, C.; na mlač mleti = črno mleti, Erj. (Torb.); — 2) mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira od meljajev, Erj. (Torb.), ko>Krasko>.
9891. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
9892. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Erj. (Torb.).
9893. mlȃd, -ı̑, f. junger Nachwuchs beim Vieh und Geflügel, Erj. (Torb.).
9894. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Erj. (Torb.).
9895. mladę̑tina, f. die junge Brut, C.; — junger Waldbestand, Svet. (Rok.).
9896. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
9897. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
9898. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
9899. mladolíčən, -čna, adj. von jugendlichem Antlitz, jung aussehend: lipa ima prav mladolično skorjo, Bes.
9900. mladọ̑stən, -tna, adj. Jugend-; jugendlich; bil je jako mladosten, LjZv.