ko (9.701-9.800)

9701. medeníka, f. 1) das Immenblatt (melittis melissophyllum), Tuš. (R.); — 2) neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
9702. 2. medę́nka, f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad), Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Erj. (Torb.).
9703. mę́derež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
9704. mę́derje, n. = medernja, Erj. (Torb.), (medrje) Valj. (Rad).
9705. mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Erj. (Torb.); — prim. medrija.
9706. medı̑ška, f. neko jabolko, Tolm.), Erj. (Torb.).
9707. mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.- Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
9708. mədlíti, -ím, vb. impf. 1) matt machen, schwächen: m. koga, SlGor.- C.; Uebelkeiten, Unwohlsein verursachen, SlGor.- C.; medli me, es wird mir unwohl, Mur.; — zlato m., das Gold glanzlos machen, Št.- Cig.; — 2) m. se, abmagern, Vrtov. (Km. k.).
9709. medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
9710. medmȃšnica, f. neko jabolko, Dol.
9711. 2. medníca, f. 1) prostor, kjer se sadje medí, GBrda- Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.- C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
9712. medosə̀s, -sə̀sa, m. der Honigsauger, der Honigkolibri (mellisuga), Cig., Erj. (Ž.).
9713. mẹ́dovəc, -vca, m. = vedomec, Erj. (Torb.).
9714. 2. mę̑dovka, f. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) die Maulbeere, C.; — der Maulbeerbaum, C.; — 3) der Mehlthau, Jan.
9715. medrę̑dje, n. prazni prostor za koscem, der Jahn, Cig.
9716. médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
9717. medvẹ̑djak, m. der Bärenkoth, Cig., Jan.
9718. medvẹ̑jak, m. der Geißbart (spiraea aruncus), Erj. (Torb.).
9719. medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.- Erj. (Torb.).
9720. məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
9721. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
9722. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
9723. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
9724. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
9725. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
9726. mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, Vest.).
9727. mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, C. ( Vest.).
9728. mẹhína, f. die Hülse des Hirsekornes u. dgl., Mur., Cig.; das Häutchen von Beeren, vzhŠt.- C.
9729. mẹhíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Hülsen bekommen, Mur.
9730. 2. mehníca, f. mehka hruška, Tolm.)- Štrek. (LjZv.), Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
9731. mehnjáč, m. neki oreh, Tolm.)- Erj. (Torb.).
9732. mẹhúna, f. = mehulja, C.
9733. mẹhúr, -rja, m. die Blase; die Harnblase; der daraus gemachte Tabak- oder Geldbeutel; — žolčni m., die Gallenblase, Erj. (Som.); srčni m., der Herzbeutel, Cig., Jan.; — die Blatter; m. se naredi tam, kjer se človek opeče, po koži se mehurji spustijo; stekleni m., die Glasblase, Jan.
9734. méja, f. 1) die Grenze; na meji, an der Grenze; črez mejo uiti; — 2) meja ali živa meja, ein lebendiger Zaun, die Hecke; mejo klestiti; — 3) das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain, BlKr.- M., Mik., Cirk.- Baud., Ip., Erj. (Torb.), Polj.; v mejo iti, Tolm.; — 4) Klarina m., neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.).
9735. mejáčiti, -ȃčim, vb. impf. m. s kom, jemandes Grenznachbar sein, Cig.
9736. mejíti, -ím, vb. impf. 1) begrenzen, Grenzen setzen; — beschränken, Cig., Jan.; — 2) intr. grenzen; m. s čim, s kom, an etwas grenzen, jemandes Nachbar sein, Cig., Jan.; m. s kraljevstvom, Ravn.; meječa dežela, angrenzendes Land, Cig.; — 3) m. se, angrenzen, anrainen, Guts., Cig., Jan., Fr.- C.
9737. 2. mę́ka, f. = beka, Št.)- C., Trst. (Let.).
9738. mekáč, m. 1) neki oreh, Erj. (Torb.); prim. mehnjač; — 2) mekači, weichleibige Käfer (malacodermata), Erj. (Ž.).
9739. 1. meketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. meckern; ovce, koze meketajo, mekečejo.
9740. meklẹ̀n, -klẹ́na, m., Mur., Cig., Jan., Josch; méklẹn, -klẹ́na, Levst. (M.), Valj. (Rad); məklẹ̀n, Cv.; pogl. maklen.
9741. 2. məkníti, máknem, (mę́knem), vb. pf. 1) = makniti, rücken, einen Ruck geben, Mur., Cig., Jan., C.; Plug na ogon meknem, Danj. (Posv. p.); proč m., Dalm., Trub.; — 2) zucken, Meg., Guts.; bewegen ( phys.), Cig. (T.); m. se, rücken, Cig., M.; makni se! rühre dich! Cig.; — to ga je maknilo (meknolo), das hat ihm Kosten verursacht, C.
9742. mekúlja, f. neka črešnja, Goriš.)- Erj. (Torb.).
9743. mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj- Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, die Weizengerste, Notr.
9744. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
9745. melanhōličən, -čna, adj. težkokrven, klavrn, melancholisch, Cig. (T.).
9746. melce, v reku: v melce iti, hoditi, zappeln, unruhig hin- und hergehen, ungeduldig sein, in der Klemme sein, Cig.; (v meljce) M.
9747. melečən, -čna, adj. mehlig (vom Getreidekorn), mehlreich, vzhŠt.- C.
9748. mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Erj. (Torb.); — prim. malek.
9749. mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Ip.- Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
9750. meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.- C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.
9751. 2. melje, n. 1) = melivo, das Mahlgetreide, Št.)- C.; — 2) = melina, das Gerölle, Št.- C.
9752. melję́v, adj. m. hrast, Erj. (Torb.); — prim. 2. mel, melov. (?)
9753. meljȗšnik, m. ein verzärtelter Mensch, Goriš.)- Štrek. (Let.).
9754. mę̑łnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
9755. melǫ̑nka, f. neko jabolko, Goriš.)- Erj. (Torb.).
9756. mę́łša, f. veha pri kapusu (zelju), Erj. (Torb.).
9757. mẹnája, f. = pomenek, das Gespräch, die Besprechung, Erj. (Torb.).
9758. məncáti, -ȃm, vb. impf. 1) reiben; perilo m.; oči si m.; — zerreiben, Štrek.; zerknüllen, C.; — 2) mit den Füßen austreten: proso m., Št.; — 3) kleinschrittig gehen: hitro je mencal po gazi proti vasi, Jurč.; — 4) unruhig sich bewegen, wetzen, Mur., C., Z.; — nicht vorwärts kommen, nicht zum Entschluss kommen, zögern, Štrek., Kr.
9759. mẹ̑nča, f. der Verdacht, der Argwohn, ogr.- C., Mik.; menče metati na koga, menčo imeti na koga, C.
9760. mendekáti, -ȃm, vb. impf. nekako mrmraje ali momljaje govoriti, BlKr.; — prim. it. mendicare, betteln.
9761. məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).
9762. məndrȃvəc, * -vca, m. 1) der etwas mit Füßen tritt, M.; — 2) kdor mendraje hodi, Z.; — 3) konj, ki ima eno jajce skrito v trebuhu, Notr.; na pol skopljen konj, der Halbhengst, V.-Cig.
9763. mę́ngelič, m. die Feldgrille (grillus campestris), (v Žabčah pri Tolminu ga otroci ogovarjajo, drezajoč sè slamko v jamico: "šáver, šáver, méngelič! ven se izklič'! Erj. (Torb.)).
9764. mẹníca, f. 1) der Wechsel, Cig., Jan., nk.; m. edinica, der Sola-Wechsel, DZ.; m. izdana na koga, gezogener, trassierter Wechsel, die Tratte, Cig., Jan.; = potegnjena m., Cig., Jan.; oddnevna m., der Datowechsel, Cig.; m. na pokaz, der Sichtwechsel, Jan.; na menice denar posojati, Wechsel belehnen, DZ.; m. je dotekla, der Wechsel ist fällig, verfallen, Cig., Jan.; menico prevesti ali prepisati na koga, den Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.); (mẹ́nica, rdeče, kiselnato jabolko, C.).
9765. mənìh, -íha, m. 1) der Mönch; menih prosjak, der Bettelmönch, Cig., Jan.; med menihe iti, die Kutte anlegen, Cig.; — 2) glavni steber pri stogu, Erj. (Torb.); — 3) der Ameisenhaufen, Z.; menihe okositi, bewachsene Ameisenhaufen abmähen, Z.; — 4) morski m., eine Art Robbe (phoca monachus), Erj. (Z.).
9766. menína, f. das Ohrgeschmeide, der Ohrring, Erj. (Torb.); — prim. stsl. monisto, der Halsschmuck. (?)
9767. 1. mẹníti, -ím, vb. pf. wechseln, umwechseln, Mur., Cig., Jan.; dvajsetico mu je menil, Mur.; tauschen: m. kaj za kaj, Cig. (T.), C.; — ändern: leta mene čas in človeka, Jurč.; — m. se, abwechseln, Cig., Jan.; m. se s kom, mit jemandem tauschen, ogr.- C.; — vozovi se menijo, die Wagen weichen einander aus, vzhŠt.- C.
9768. 2. mẹ́niti, -im, vb. impf. 1) meinen, glauben, dafürhalten; menili so, da je mrtev, man hielt ihn für todt; kaj meniš? was meinst du? menim da! das möchte ich meinen! menim da, meine ich, = menda: iz tega zgleda je menim da zadosti očitno, Cv.; nanj menijo, er steht im Argwohn, Cig.; — 2) m. se, sich unterreden, discurieren; m. se s kom o čem; s teboj se ne menim, mit dir spreche ich nicht; — 3) m. se za koga, za kaj, sich um jemanden, etwas kümmern, sich kehren, beachten; kdo se za tebe meni! še menim se ne za to!
9769. mẹ́njati, -am, vb. pf. ( impf.) 1) wechseln; zlat denar m.; konje m.; — 2) m. s kom, mit jemand tauschen; ne menjam z nikomer; — 3) m. se, wechseln; vreme se menja; — m. se v čem s kom = vrstiti se, wechselweise, abwechselnd etwas thun, Cig.; — m. se = srečati se, an einander vorüber kommen, Gor.
9770. mənkı̑čək, -čka, m. der Kaulkopf (cottus gobio), Frey. (F.).
9771. mentováti, -ȗjem, vb. impf. befreien, ogr.- C., M.; m. koga pekla, ogr.- C.; berauben, kajk.- Valj. (Rad); m. koga življenja, jemanden des Lebens berauben, BlKr.- M.; — m. se česa, befreit werden, sich entledigen, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
9772. mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
9773. merčı̑n, m. = merčun, der Messer, Cig.; cestni m., Cig.; — der Aichner, Cig.; — pos. der Weinmesser, Alas., M., Vrtov. (Vin.); vsaka vas na Ipavskem ima svojega merčina: "kadar pride vinski kupec v hišo in se je gospodar z njim pogodil za ceno, potem pokliče merčina, da toči in meri", Ip.- Erj. (Torb.); — der Feldmesser, der Geometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Torb.), Tolm.- Levst. (M.), Štrek.; rudarstveni m., der Bergbauingenieur, DZ.; stavbinski m., der Bauingenieur, Cig.
9774. mę̑rək, -rka, m. die Fliege auf dem Gewehrlaufe, das Visierkorn, C., Z., Tolm.- Štrek. (Let.).
9775. mę́rica, f. dem. mera; ein kleines Maß; — ein Messgeschirr, Cig.: das Seitel, Ist.; — der Eimer, ogr.- M.; — der Scheffel, Jan., Dalm.- M., KrGora; — kolikor se v malinu vzame za zaslužek, die Mahlmetze; Boš Bogu odgovor dajal, Ker si velike mer'ce jemal, Npes.-K.
9776. mę́riti, * mę̑ri, vb. impf. 1) messen; zemljo, cesto, železnico m.; — m. koga po čem, beurtheilen, Cig.; s preveliko merico m., = aufschneiden, Cig.; — m. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, messen; kaj se boš ti z nami meril! nihče se ne more z njim meriti; — 2) ein Maß haben, messen; koliko meri to v dolgost, koliko v širokost? Pet čevljev merim, palcev pet, Preš.; — 3) zielen; v glavo m.; — m. na kaj, auf etwas abzielen, hinzielen, berechnet sein; to na-te meri, es ist auf dich abgesehen; pravljica meri na mene, die Fabel spielt auf mich an, Cig.; na to merim, das ist mein Ziel, meine Tendenz, Cig.; m. zoper kaj, wider etwas gerichtet sein, DZ.; semkaj mereče določbe, diesfällige Bestimmungen, Levst. (Pril.); — visoko, daleč m., hoch hinaus wollen, Cig., Jan.
9777. merkucı̑n, m. = škrat, der Waldteufel, Valj. (Rad), (mirkucin) Mur.; — prim. merkovca.
9778. mę́rkvica, f. = merkovca, Meg.
9779. mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides ( gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Erj. (Torb.).
9780. mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče- Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.- M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.
9781. mę̑rstvọ, n. 1) die Vermessungskunde, Cig., DZkr.; — die Geometrie, Cig. (T.), Žnid.; opisno, likopisno m., die darstellende Geometrie, DZ.; — 2) das Maßsystem, Cig. (T.).
9782. mesárski, adj. Fleischer-; m. pes, der Fleischerhund; mesarskega se učiti, das Fleischerhandwerk lernen; — mesarsko klanje, mörderisches Gemetzel, Preš.
9783. mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. ( t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.- Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Erj. (Torb.).
9784. mésən, -sna, m. = mecesen, Tolm., Erj. (Torb.).
9785. mesína, f. 1) trohice mesa, ki se še kože drže, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Kürbisfleisch, C.
9786. mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.
9787. mẹ̑soma, adv. = vmes, dazwischen, inzwischen, Guts., Kor.- M., Z., Bes.
9788. 3. mę́sti, mę́tem, vb. impf. 1) rühren; kadar se mleko mete, se iz njega maslo dela, Dalm.; S čim ste ga ( namr. mleko) meli? Npes. ( BlKr.)- Let.; méteno mleko, die Buttermilch, Cig., Dol.; — 2) verwirren: m. se, sich verwirren, sich filzen (vom Haar), Jan.; — nav. praes. mę́dem.
9789. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
9790. mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.
9791. meščák, m. neki oreh, Erj. (Torb.); — prim. mehek.
9792. meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Erj. (Torb.); — prim. meščak.
9793. mešę́tar, -rja, m. der Unterhändler, der Mäkler, der Sensal; kolne kakor m., Levst. (Rok.); — prim. gr. μεσίτης, alb. mesit, Vermittler, Mik. (Et.); ben.-it. messeto, Cv.
9794. mẹ̑ški, adj. Stadt-, städtisch, Mur., Cig., Jan., Met.; malo belega meškega kolača založiti, Bes.; meški senjem, Z.
9795. mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
9796. meštrı̑ja, f. 1) = mojstrstvo, Mur.; — 2) = rokodelstvo, ogr.- Valj. (Rad).
9797. mèt, mę́ta, m. 1) der Wurf, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); priti komu na met, in den Wurf kommen, Cig., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.), Vrt.; — na m. priti, aufs Tapet kommen, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Ringen, die Rauferei, C., Z.; iti na met, Z.; — 3) die Gattung, die Art, C.; dobrega meta = dobrega plemena, C.
9798. 1. mę̑t, -ı̑, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.- Erj. (Torb.), ko>Celjska ok.ko>
9799. 2. mę̑ta, f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
9800. metāl, m. kovina, das Metall, Cig. (T.).