ko (9.668-9.767)

9668. mȃvričək, -čka, m. dem. mavrič, die Feldgrille, (mov-) ko>Idrijako>.
9669. mȃvričən, -čna, adj. Regenbogen-; mavrične barve, die Regenbogenfarben, Žnid.; mavrična kožica = mavrica, die Regenbogenhaut, Cig., Jan.
9670. mȃvžina, f. = mala južina, Jan., Kor.- Erj. (Torb.).
9671. mazȃčka, f. die Quacksalberin, Cig.; kmet se rajši zateka k svojim konjedercem in mazačkam, LjZv.
9672. mázati, mȃžem, vb. impf. schmieren; m. kaj s čim; kola m.; črevlje s salom m.; kakor mažeš, tako teče, wie man es treibt, so geht es, Cig.; salben, einschmieren, einreiben; prsi z lojem, opeklino z oljem m.; aufstreichen, aufschmieren, auftragen, Cig.; kdor ima dosti medu, maže ga po steni, wer Honig genug hat, streicht ihn auf die Wand, Rib.- M.; beschmutzen; Naj si s tinto prste maže, Preš.; mokra barva maže, nasse Farbe fleckt ab, Cig.; — bestechen, Cig.; kdor maže, temu teče, Levst. (Rok.); kdor maže, mu kaže, wer schmiert, der fährt, Valj. (Rad).
9673. mazílọ, n. 1) die Schmiere, die Salbe; zdravilno m., die Heilsalbe, Cig.; v mazilo dejati truplo, einbalsamieren, Ravn.; — 2) das Salben, das Einschmieren; zapisati bolníku kaj za mazilo; — die Salbung: m. opraviti, Ravn.; — 3) das Bestechungsmittel, das Bestechungsgeld, Cig., Jap. (Prid.); — 4) die Bestechung, Levst. (Rok.); — 5) planinsko m., die Alprose (rhododendrum), Cig.
9674. 1. máža, f. die Schmiere, die Salbe; kopitna m., die Hufsalbe, Cig.
9675. mȃžar, -rja, m. 1) "narod zove tako zamazanega človeka", LjZv.; — 2) = mazač, der Quacksalber, Cig.
9676. mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.- C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
9677. mecēn, m. podpornik, zaščitnik pesnikov, umetnikov, učenjakov, der Mäcen.
9678. mecljáti, -ȃm, vb. impf. 1) zu erweichen suchen, Z.; — 2) stotternd hervorbringen, Z.; — 3) zart umgehen: kaj bi z otrokom mecljal! luskniti ga mora, Gor.- Mik.
9679. mę̑cljej, m. = rogoz, ko>Celjska ok.ko>
9680. 2. mèč, méča, m. 1) das Schwert; lovski m., der Hirschfänger, Cig.; sekalni m., der Haudegen, Cig.; pod meč dejati, über die Klinge springen lassen, Cig.; vse pod meč pripraviti, Jsvkr.; — po meču, in väterlicher Linie, Cig.; — 2) die Siegwurz (gladiolus communis), Erj. (Torb.).
9681. mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.- Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Gor.).
9682. 2. mę́čati, -am, vb. impf. Ball spielen, Gor.).
9683. mę́čati, -ím, vb. impf. weich werden, Gor.).
9684. 1. méčev, adj. Schwert-, Degen-; mečev gumb, der Degenknopf, Cig., Jan.; = mečeva glavica, Cig.; mečeva ploskev, die Degenfläche, Cig., Jan.; mečeva nožnica, die Schwertscheide ("tako pravi kmet"), Levst. (Zb. sp.); m. vitez, der Schwertordensritter, nk.
9685. mečı̑čək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).
9686. mečı̑čje, n. coll. Rohrkolben (typha latifolia), Medv. (Rok.), Dol., Gor.; — = trstje, Cig.
9687. mečı̑łnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Štrek. (Let.).
9688. mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Tolm.)- Štrek. (Let.).
9689. məčínək, -nka, adj. sehr klein, C.; — mečinko, ein klein wenig, Met.- Mik.
9690. məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
9691. 2. mę̑d, mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.- M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.- Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.- Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.
9692. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
9693. mę̑da, f. kraj, kamor se sadje deva, da se omedi, prim. mada.
9694. medālja, f. svetinja, kolajna, die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), nk.
9695. mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
9696. 1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
9697. 4. mę́dən, -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.
9698. medę́nəc, -nca, m. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) der Honigstein, Cig.
9699. medenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) honicht werden, Honig bekommen: jelka medeni: zdaj bodo že lahko nabirale čebele, Polj.; — 2) mürbe werden, Cig.
9700. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
9701. medeníka, f. 1) das Immenblatt (melittis melissophyllum), Tuš. (R.); — 2) neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
9702. 2. medę́nka, f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad), Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Erj. (Torb.).
9703. mę́derež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
9704. mę́derje, n. = medernja, Erj. (Torb.), (medrje) Valj. (Rad).
9705. mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Erj. (Torb.); — prim. medrija.
9706. medı̑ška, f. neko jabolko, Tolm.), Erj. (Torb.).
9707. mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.- Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
9708. mədlíti, -ím, vb. impf. 1) matt machen, schwächen: m. koga, SlGor.- C.; Uebelkeiten, Unwohlsein verursachen, SlGor.- C.; medli me, es wird mir unwohl, Mur.; — zlato m., das Gold glanzlos machen, Št.- Cig.; — 2) m. se, abmagern, Vrtov. (Km. k.).
9709. medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
9710. medmȃšnica, f. neko jabolko, Dol.
9711. 2. medníca, f. 1) prostor, kjer se sadje medí, GBrda- Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.- C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
9712. medosə̀s, -sə̀sa, m. der Honigsauger, der Honigkolibri (mellisuga), Cig., Erj. (Ž.).
9713. mẹ́dovəc, -vca, m. = vedomec, Erj. (Torb.).
9714. 2. mę̑dovka, f. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) die Maulbeere, C.; — der Maulbeerbaum, C.; — 3) der Mehlthau, Jan.
9715. medrę̑dje, n. prazni prostor za koscem, der Jahn, Cig.
9716. médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
9717. medvẹ̑djak, m. der Bärenkoth, Cig., Jan.
9718. medvẹ̑jak, m. der Geißbart (spiraea aruncus), Erj. (Torb.).
9719. medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.- Erj. (Torb.).
9720. məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
9721. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
9722. 1. mẹ̑h, mẹ̑ha, mẹhȗ, m. 1) der Balg; zajčji m., der Hasenbalg; kačji m., der Schlangenbalg, Jan.; na m. odreti, den Balg ganz abstreifen, ohne ihn aufzuschneiden; — ein starker Esser, Trinker, nikdar sit m., Cig.; — ti meh mehasti! tako grajajo otroka, BlKr.; — die Hülle der Insectenpuppe, Cig., C.; — 2) der Blasebalg; ročni m., der Handbalg, Cig.; pl. mehovi, das Gebläse ( z. B. bei Hochöfen, bei der Orgel); m. goniti, pritiskati, mehove tlačiti, vleči, den Blasebalg treten, ziehen; — 3) ein lederner Sack oder Schlauch; iz tega meha ne bo moke = daraus wird nichts, Met., Cig.; — 4) der Dudelsack, Cig., Jan.; — die Handharmonika, C.; tudi: pl. mehi, C.; — 5) die Blase, die Urinblase, Mur.; — 6) die Hirsenhülse, Cig.; — die Weinbeerhülse, Cig.
9723. mehānik, m. kdor umeje mehaniko in se z njo peča, der Mechaniker.
9724. mehčȃnje, n. das Erweichen; — das Abliegen des Obstes; hruške so črnega mehčanja, ako počrnijo, Svet. (Rok.).
9725. méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
9726. mehəlj, -hlja, m. = mehenj, mah, Vest.).
9727. mehənj, -hnja, m. = mah, das Moos, C. ( Vest.).
9728. mẹhína, f. die Hülse des Hirsekornes u. dgl., Mur., Cig.; das Häutchen von Beeren, vzhŠt.- C.
9729. mẹhíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Hülsen bekommen, Mur.
9730. 2. mehníca, f. mehka hruška, Tolm.)- Štrek. (LjZv.), Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
9731. mehnjáč, m. neki oreh, Tolm.)- Erj. (Torb.).
9732. mẹhúna, f. = mehulja, C.
9733. mẹhúr, -rja, m. die Blase; die Harnblase; der daraus gemachte Tabak- oder Geldbeutel; — žolčni m., die Gallenblase, Erj. (Som.); srčni m., der Herzbeutel, Cig., Jan.; — die Blatter; m. se naredi tam, kjer se človek opeče, po koži se mehurji spustijo; stekleni m., die Glasblase, Jan.
9734. méja, f. 1) die Grenze; na meji, an der Grenze; črez mejo uiti; — 2) meja ali živa meja, ein lebendiger Zaun, die Hecke; mejo klestiti; — 3) das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain, BlKr.- M., Mik., Cirk.- Baud., Ip., Erj. (Torb.), Polj.; v mejo iti, Tolm.; — 4) Klarina m., neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.).
9735. mejáčiti, -ȃčim, vb. impf. m. s kom, jemandes Grenznachbar sein, Cig.
9736. mejíti, -ím, vb. impf. 1) begrenzen, Grenzen setzen; — beschränken, Cig., Jan.; — 2) intr. grenzen; m. s čim, s kom, an etwas grenzen, jemandes Nachbar sein, Cig., Jan.; m. s kraljevstvom, Ravn.; meječa dežela, angrenzendes Land, Cig.; — 3) m. se, angrenzen, anrainen, Guts., Cig., Jan., Fr.- C.
9737. 2. mę́ka, f. = beka, Št.)- C., Trst. (Let.).
9738. mekáč, m. 1) neki oreh, Erj. (Torb.); prim. mehnjač; — 2) mekači, weichleibige Käfer (malacodermata), Erj. (Ž.).
9739. 1. meketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. meckern; ovce, koze meketajo, mekečejo.
9740. meklẹ̀n, -klẹ́na, m., Mur., Cig., Jan., Josch; méklẹn, -klẹ́na, Levst. (M.), Valj. (Rad); məklẹ̀n, Cv.; pogl. maklen.
9741. 2. məkníti, máknem, (mę́knem), vb. pf. 1) = makniti, rücken, einen Ruck geben, Mur., Cig., Jan., C.; Plug na ogon meknem, Danj. (Posv. p.); proč m., Dalm., Trub.; — 2) zucken, Meg., Guts.; bewegen ( phys.), Cig. (T.); m. se, rücken, Cig., M.; makni se! rühre dich! Cig.; — to ga je maknilo (meknolo), das hat ihm Kosten verursacht, C.
9742. mekúlja, f. neka črešnja, Goriš.)- Erj. (Torb.).
9743. mekúž, m. 1) der Weichling, M.; zapravljivci so pridni in mekuži, kaj-li? Jurč.; človek, mekuž na duši in telesu, Zv.; — 2) = mehkuž, der Krebs gleich nach der Häutung, Jarn., Cig., Jan., Krelj- Mik.; rak m., Erj. (Izb. sp.); — 3) še mehko jajce brez trde lupine, die Weizengerste, Notr.
9744. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
9745. melanhōličən, -čna, adj. težkokrven, klavrn, melancholisch, Cig. (T.).
9746. melce, v reku: v melce iti, hoditi, zappeln, unruhig hin- und hergehen, ungeduldig sein, in der Klemme sein, Cig.; (v meljce) M.
9747. melečən, -čna, adj. mehlig (vom Getreidekorn), mehlreich, vzhŠt.- C.
9748. mə̀lək, -lka, m. neka drobna živalca, morebiti: pajek; če kdo vpraša, kaj se mu poda v plačo za kakovo delo, reče mu se šalivo: dam ti jajce od melka, Erj. (Torb.); — prim. malek.
9749. mę̑lja, f. 1) das Mahlen, Dict., Št.; — 2) das Mahlgetreide, Jan.; imam melje za ves teden, Ip.- Erj. (Torb.), BlKr.; kar se žita na mlenje prinese, das Gemahlene, Jarn.; das Mehl, Mur., Cig., Jan., Štrek., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.; Sneg kak melja ("mela") se kadi, Danj. (Posv. p.).
9750. meljȃj, m. 1) človek, ki prinese ali pripelje žito mlet, Erj. (Torb.); der Mahlgast, Cig., C., Notr.; — 2) der Handmühltriebel, Hal.- C.; — 3) der Gang (beim Mahlen): moka od prvega meljaja, das Mehl vom ersten Gange, Cig.
9751. 2. melje, n. 1) = melivo, das Mahlgetreide, Št.)- C.; — 2) = melina, das Gerölle, Št.- C.
9752. melję́v, adj. m. hrast, Erj. (Torb.); — prim. 2. mel, melov. (?)
9753. meljȗšnik, m. ein verzärtelter Mensch, Goriš.)- Štrek. (Let.).
9754. mę̑łnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
9755. melǫ̑nka, f. neko jabolko, Goriš.)- Erj. (Torb.).
9756. mę́łša, f. veha pri kapusu (zelju), Erj. (Torb.).
9757. mẹnája, f. = pomenek, das Gespräch, die Besprechung, Erj. (Torb.).
9758. məncáti, -ȃm, vb. impf. 1) reiben; perilo m.; oči si m.; — zerreiben, Štrek.; zerknüllen, C.; — 2) mit den Füßen austreten: proso m., Št.; — 3) kleinschrittig gehen: hitro je mencal po gazi proti vasi, Jurč.; — 4) unruhig sich bewegen, wetzen, Mur., C., Z.; — nicht vorwärts kommen, nicht zum Entschluss kommen, zögern, Štrek., Kr.
9759. mẹ̑nča, f. der Verdacht, der Argwohn, ogr.- C., Mik.; menče metati na koga, menčo imeti na koga, C.
9760. mendekáti, -ȃm, vb. impf. nekako mrmraje ali momljaje govoriti, BlKr.; — prim. it. mendicare, betteln.
9761. məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).
9762. məndrȃvəc, * -vca, m. 1) der etwas mit Füßen tritt, M.; — 2) kdor mendraje hodi, Z.; — 3) konj, ki ima eno jajce skrito v trebuhu, Notr.; na pol skopljen konj, der Halbhengst, V.-Cig.
9763. mę́ngelič, m. die Feldgrille (grillus campestris), (v Žabčah pri Tolminu ga otroci ogovarjajo, drezajoč sè slamko v jamico: "šáver, šáver, méngelič! ven se izklič'! Erj. (Torb.)).
9764. mẹníca, f. 1) der Wechsel, Cig., Jan., nk.; m. edinica, der Sola-Wechsel, DZ.; m. izdana na koga, gezogener, trassierter Wechsel, die Tratte, Cig., Jan.; = potegnjena m., Cig., Jan.; oddnevna m., der Datowechsel, Cig.; m. na pokaz, der Sichtwechsel, Jan.; na menice denar posojati, Wechsel belehnen, DZ.; m. je dotekla, der Wechsel ist fällig, verfallen, Cig., Jan.; menico prevesti ali prepisati na koga, den Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.); (mẹ́nica, rdeče, kiselnato jabolko, C.).
9765. mənìh, -íha, m. 1) der Mönch; menih prosjak, der Bettelmönch, Cig., Jan.; med menihe iti, die Kutte anlegen, Cig.; — 2) glavni steber pri stogu, Erj. (Torb.); — 3) der Ameisenhaufen, Z.; menihe okositi, bewachsene Ameisenhaufen abmähen, Z.; — 4) morski m., eine Art Robbe (phoca monachus), Erj. (Z.).
9766. menína, f. das Ohrgeschmeide, der Ohrring, Erj. (Torb.); — prim. stsl. monisto, der Halsschmuck. (?)
9767. 1. mẹníti, -ím, vb. pf. wechseln, umwechseln, Mur., Cig., Jan.; dvajsetico mu je menil, Mur.; tauschen: m. kaj za kaj, Cig. (T.), C.; — ändern: leta mene čas in človeka, Jurč.; — m. se, abwechseln, Cig., Jan.; m. se s kom, mit jemandem tauschen, ogr.- C.; — vozovi se menijo, die Wagen weichen einander aus, vzhŠt.- C.