ko (9.601-9.700)

9601. máliničar, -rja, m. der Himbeerapfel, Erj. (Torb.).
9602. malobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; m. biti s kom, gegen jemanden wortkarg sein, Jurč.
9603. malodǫ́brn, adj. = malopriden, nichtsnutzig, Erj. (Torb.); malodobrna družba, Erj. (Izb. sp.).
9604. málọkdọ̀, pron. = malo kdo, selten jemand, nicht leicht jemand; malokomu je znano, es ist wenigen bekannt.
9605. malọ̑st, f. 1) die Kleinheit; die Unbedeutendheit, C.; ne zaničuj nikogar po zunanji malosti, Ravn.- Valj. (Rad); — moja m., meine Wenigkeit, Cig.; — 2) die Kleinigkeit, Cig., Bes.; kako m. komu podariti, Let.
9606. 2. malovína, f. perje od buče, Erj. (Torb.); — iz it. mellone = dinja, Štrek. (Arch.).
9607. malǫ́vrat, m. neka trava, Erj. (Torb.).
9608. malvāški, adj. malvaško vino, der Malvasier, Jan.
9609. mámiti, mȃmim, vb. impf. 1) betäuben, Mur., Cig., Jan.; — 2) täuschen, Mur., Cig., Jan.; sanje človeka mamijo, Dict.- Mik.; — bethören, verblenden, beschwindeln, begaukeln, Mur., Cig., Jan.; m. koga s čim, jemandem etwas vorspiegeln, Cig., Jan.; ködern, Cig., Jan., M.; — bezaubern, M.; — m. se, sich täuschen, Mur.
9610. mámljenje, n. die Betäubung, Cig.; die Vorspiegelung, Cig.; ličkako mamljenje, Dalm.
9611. 2. māna, f. snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev ( prim. it. manna, ein Bündel), Ip.- Erj. (Torb.).
9612. mandolīna, f. neko glasbeno orodje, die Mandoline, Cig., Jan.
9613. mandrijȇrica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Erj. (Torb.).
9614. mangān, m. neka kovina, das Mangan ( chem.), Cig. (T.).
9615. mànj, adv. weniger, minder; nič manj, nicht minder; tem manj, desto weniger; goldinar manj dva groša, tri petake manj štiri desetice; manj od koga biti, jemandem im Range, in der Stellung nachstehen; na manj iti, in Abnahme begriffen sein.
9616. mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.- Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.- Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! ( iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.- Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.- Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
9617. mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.- Levst. (Zb. sp.).
9618. márbəlj, -blja, (-bəljna), m. = marmor, der Marmor, Jan., Tolm.)- Erj. (Torb.), Gor.; — prim. kor.-nem., bav. marwl, Štrek. (Arch.).
9619. 1. marẹ̑lica, f. der Marillen- oder Aprikosenbaum; die Marille, die Aprikose.
9620. marẹ̑ličən, -čna, adj. Aprikosen-; marelična pečka, der Aprikosenkern.
9621. márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
9622. margaránov, adj. Granat-: margaranovo jabelko, Dict.
9623. margę̑tinica, f. jabolko, ki že o sv. Marjeti dozori, BlKr.
9624. mȃri, I. adv. 1) = mar I. 1), Dict., Krelj, Dalm., Jurč., Erj. (Izb. sp.), LjZv.; kaj tebi mari za to? Krelj; v mari imeti kaj, das Augenmerk auf etwas gerichtet haben, Cig.; = na mari imeti kaj, C.; na mari mi je kaj, ich kümmere mich um etwas, ich beachte etwas, Bes.- C.; te reči mu niso bile na mari, LjZv.; — 2) = mar I. 2), vielmehr, lieber, Meg., Schönl.; sodite vi sami, ako je prav pred božjim obličjem mari vas slušati kakor Boga, Kast. (Sv. p.); mari ljubi, kakor da bi on bil ljubljen, Kast. (N. c.); — II. conj. = mar II. etwa, C.
9625. mȃričkàk, pron. = marsikak, C.; — wie immer beschaffen: maričkaka zanikarna reč, schlechte, leichtfertige Sache, Dalm.; maričkako govorjenje, Dalm.
9626. mārka, f. znamka, die Marke, Cig., Jan.; oprostilna m., die Freimarke, DZ.; pisemska m., die Briefmarke, Cig., Jan., nk.; trgovinska m., die Handelsmarke, DZ.; — die Mark (denar), Cel. (Ar.); kolonjska m., die kölnische Mark, Cel. (Ar.).
9627. mȃrkàk, pron. = marsikak, Dict.; markako, unpassend, unschicklich, Dict.; schlecht, ausgelassen, C.
9628. mȃrnjati, -am, vb. impf. = govoriti, Cig., Kor.- Kres, KrGora- DSv.; schwatzen, Mur.
9629. marnjeváti, -ȗjem, vb. impf. reden, sprechen, conversieren, Meg., Jarn., Mur., Jan., Trub., Slom., Kor.
9630. 1. márnost, f. der Fleiß, die Emsigkeit, Jarn., Mur., Cig., Jan.; šopek cvetlic čuval je z žensko marnostjo, Jurč.
9631. marǫ́ga, f. 1) der Fleck, der Makel; maroge po obrazu; — maroge v lesu, Masern, Wolken im Holze, Cig.; maroge na mesecu, die Mondflecken, Jan., Cig. (T.); — maroge ( min.), die Streifung (der Krystalle), Cig. (T.); — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — eine rothe, dunkelgestreifte Kuh, Lašče- Levst. (M.).
9632. marǫ́gljič, m. neka smokva, Erj. (Torb.).
9633. mȃrsikàk, pron. 1) so mancher; — 2) schlecht, von keinem Werte, Dict., C.; po marsikako, auf ungehörige Weise, Mik.; marsikaka vera, der Aberglaube, C.
9634. mȃrša, f. die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Jan., ko>Celovška ok.ko>
9635. maršāl, m. izprva: konjar, zdaj: visok dostojanstvenik, der Marschall; dvorski m., der Hofmarschall, Cig.
9636. maršālstvọ, n. die Marschallswürde, das Marschallamt, Cig., Jan.; dvorsko m., das Hofmarschallamt, Cig.
9637. mȃrvin, m. = marvinj: = dolenjsko vino, Vod. (Izb. sp.).
9638. mȃrvinj, m. 1) neka vinska trta, = javornik, glavačica, rumenjak, Ip.- Vrtov. (Vin.); — 2) der Mar-, March-, Markwein, = der Wein der windischen Mark, C., Goriš.)- Erj. (Torb.).
9639. mȃsəljski, adj. Seitel-, seitelhältig; maseljski kozarec, das Seitelglas, Mur.
9640. másəłnik, m. 1) = tropine, der Buttersatz, Vrtov. (Km. k.), Štrek., Gor., Notr., Ig (Dol.); — das Schmalzmus, Cig., C.; — 2) = pinjeno mleko, C.; — 3) die Feuerlilie (lilium bulbiferum), Cig., C., Medv. (Rok.); tudi: der Türkenbund (lilium martagon), Medv. (Rok.); — der Günsel (ajuga reptans), Št.)- Erj. (Torb.).
9641. maslę̑nik, m. 1) der Schmalztopf, Mur., Cig.; — 2) das Schmalzbrot, der Schmalzkrapfen, Z.; — 3) die Lysimachie (lysimachia vulgaris), Št.)- Erj. (Torb.).
9642. maslę́nka, f. 1) das Butterrührfass, C., Valj. (Rad), BlKr.; — 2) das Schmalzbrötchen, das Schmalzkipfel, Mur.; — 3) die Butterbirne, Cig., C., Tolm., Erj. (Torb.), BlKr.; — tudi neko jabolko. Ip.- Erj. (Torb.); der Balsamapfel, C.; — 4) eine Art Angerblume mit gelben Blüten, ("krave imajo od nje več masla"), C.; — = maselnica, maselnik, die Feldlilie (lilium martagon), Cig.
9643. máslinək, -nka, m. neka jed: das Butterkoch (?), Vod. (Izb. sp.); pogl. maselnik.
9644. masljak, m. 1) jajca v maslo vbita ("masljek"), Ravn.; ( nam. maslenjak?); — 2) = teloh, die Nieswurz, Jan. (H.).
9645. máslọ, n. 1) zerlassene Butter, das Rindschmalz, — presno, opresno m., die Butter, Cig., Vrt., Levst. (Nauk); = surovo m., Rib.- Cig., Jan.; — ušesno m., das Ohrenschmalz, Cig., Erj. (Ž.); očesno m., die Augenbutter, Erj. (Som.); — 2) die Butter, Cig., Jan., ko>Krasko>.
9646. máslovina, f. vinska trta, Erj. (Torb.); die Schmalztraube, grüner Kanigl, Trumm.
9647. máslovka, f. 1) der Ackerwaldmeister (asperula arvensis), C.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.).
9648. masnik, m. jed, spečena iz jajec, masla in turščične moke, Goriš.)- Navr. (Let. 1890, 70.).
9649. masōrnica, f. neka hruška (doma od Masore?), Erj. (Torb.).
9650. mȃst, -ı̑, f. das Fett; bes. zerlassenes Schweinefett: z mastjo zabeliti, Dol.; — zajčja, pasja m., das Hasen-, Hundefett; ribja m., der Fischthran; kravja m., das Rindschmalz, ogr.- C.; drevna m., der Holzbalsam, Cig.; — das Schmierfett; z mastjo si črevlje mazati; bote na mast, v aržetu slast, Schmierstiefel und Geld im Sacke habend, Tolm.- Levst. (M.); — leskova mast (= leskova šiba, palica) čuda dela, die Haselruthe wirkt Wunder, Slom.- C.
9651. mastı̑łnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Erj. (Torb.).
9652. mastı̑t, adj. 1) fett, Mur., Jan., Met., Mik.; feist, bausbackig, Jan.; — 2) sich breit machend, Meg., C.; mastito s kom korakati, Levst. (Zb. sp.); Žene, možaki tudi, Mastito pristopajte! Levst. (Zb. sp.).
9653. 2. mastíti, -ím, vb. impf. quetschen, Notr., Prim.; grozdje m., Trauben zerquetschen, treten, Cig., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; v vreči se maste olike, kadar se dela olje, Erj. (Torb.); — = gnesti, tlačiti: vedomec ga je mastil, LjZv.; — prim. 2. mestiti.
9654. mastníca, f. 1) der Mastdarm, der Fettdarm, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.); — 2) neka trda in mastna klobasa, Erj. (Torb.); die Plunzwurst, Jurč., Ig (Dol.); — 3) neka trava: pogl. masnica.
9655. mȃščar, -rja, m. = mesar, posebno tisti, ki kolje svinje, ogr.- C.
9656. maščeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) rächen, Mur., Cig., Jan.; in Bog ne bode izvoljenih maščeval? Trub.; — 2) m. se, sich rächen; m. se nad kom; m. se komu, Navr. (Kop. sp.), Zora, (po stsl.); maščeval sem se obema, Jurč.
9657. maščevȃvski, adj. 1) dem Rächer gehörig, zukommend, Rache-, Cig., Jan.; m. meč, das Racheschwert, Cig.; — 2) rachsüchtig, Mur., Cig., Jan.
9658. 1. mašína, f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Erj. (Torb.); — prim. mašiti.
9659. matemātika, f. nauk o številnih in prostorskih količinah, die Mathematik.
9660. mȃternica, f. 1) die Gebärmutter; — 2) die Mutterkrankheit, die Hysterie, Mur., Cig., Jan.; — der Mutterkrampf, C.; die Kolik beim weibl. Geschlechte, vzhŠt.- C.; — 3) die Bienenkönigin, Cig., Polj.; — 4) die Plunzwurst, Pjk. (Črt.); — 5) kositerska m., die Zinnmutter, Cig.; — 6) = klobuk, die Essigmutter, Cig.; — 7) die Mutterzelle (stanica, ki se deli na dve ali več novih stanic), Tuš. (B.).
9661. máti, -tere, f. 1) die Mutter; — stara m., die Großmutter; hišna m., die Hausmutter, die Hausfrau; košata m., die Hochzeitmutter, Cig.; pisana m., die Stiefmutter (bolj v zaničljivem pomenu); le čakaj, boš pisano mater dobil, Dol.; krstna m., die Taufpathin, ogr.- C.; po materi, mütterlicherseits; po materi biti s kom v rodu; mati zemlja, die Mutter Erde; mati slovenska zemlja, Zv.; — 2) der Mastdarm, ogr.- C.; — die Plunzwurst, C.; — 3) mati vseh rož, eine Art artemisia, C.; — m. vseh trav, das Fünffingerkraut (potentilla), C.
9662. mática, f. 1) die Bienenkönigin, der Weisel; m. je obhojena, uplemenjena, die B. ist befruchtet, Cig.; — tudi = mravlja samica, Erj. (Torb.); — 2) das Stammcapital, der Fonds, Cig., Jan., Nov.; — 3) das Originalschriftstück, Z., Erj. (Torb.); — 4) die Matrikel, Cig., Jan.; o vseh občanih se vodi matica, DZkr.; pomorska m., die Seematrikel, DZ.; v matico vpisati, immatrikulieren, DZ.; — 5) die Matrize, Cig. (T.); — 6) die Schraubenmutter, das Muttergewinde, Cig., DZ.; vrtežna m., m. od vijaka, Cig. (T.); — 7) das Fahrwasser eines Flusses, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; Savska matica je jako nepravilna, Erj. (Izb. sp.); hs.; — 8) opalova m., die Opalmutter, Erj. (Min.); — biserna m., die Perlmutter, DZ.; — 9) kisna m., die Essigmutter, C.; — 10) der Grundstock einer Rebe, vzhŠt.- C.
9663. matoga, f. neko strašilo, C.; (matoha, Z.).
9664. mȃvčica, f. dem. mavka; 1) das Kätzchen auf Bäumen, Z.; — 2) das Pfriemengras (stipa pennata), Kr.)- Erj. (Torb.).
9665. mȃvka, f. 1) das Flaumköpschen des abgeblühten Löwenzahnes, Kr.- Valj. (Rad), Levst. (Rok.); — der Pflanzenflaum, C.; — 2) eine Art Windblume (anemone montana), Erj. (Torb.).
9666. mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.- Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče- Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
9667. mȃvrica, f. dem. mavra; 1) ime ovci, Erj. (Torb.); — = črna kravica, C.; — 2) eine Spechtart, Pjk. (Črt.), Št.; — 3) gozdna, hostna m., eine Art Lysimachie (lysimachia), Cig.; — 4) der Regenbogen; — die Regenbogenhaut, die Iris, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
9668. mȃvričək, -čka, m. dem. mavrič, die Feldgrille, (mov-) ko>Idrijako>.
9669. mȃvričən, -čna, adj. Regenbogen-; mavrične barve, die Regenbogenfarben, Žnid.; mavrična kožica = mavrica, die Regenbogenhaut, Cig., Jan.
9670. mȃvžina, f. = mala južina, Jan., Kor.- Erj. (Torb.).
9671. mazȃčka, f. die Quacksalberin, Cig.; kmet se rajši zateka k svojim konjedercem in mazačkam, LjZv.
9672. mázati, mȃžem, vb. impf. schmieren; m. kaj s čim; kola m.; črevlje s salom m.; kakor mažeš, tako teče, wie man es treibt, so geht es, Cig.; salben, einschmieren, einreiben; prsi z lojem, opeklino z oljem m.; aufstreichen, aufschmieren, auftragen, Cig.; kdor ima dosti medu, maže ga po steni, wer Honig genug hat, streicht ihn auf die Wand, Rib.- M.; beschmutzen; Naj si s tinto prste maže, Preš.; mokra barva maže, nasse Farbe fleckt ab, Cig.; — bestechen, Cig.; kdor maže, temu teče, Levst. (Rok.); kdor maže, mu kaže, wer schmiert, der fährt, Valj. (Rad).
9673. mazílọ, n. 1) die Schmiere, die Salbe; zdravilno m., die Heilsalbe, Cig.; v mazilo dejati truplo, einbalsamieren, Ravn.; — 2) das Salben, das Einschmieren; zapisati bolníku kaj za mazilo; — die Salbung: m. opraviti, Ravn.; — 3) das Bestechungsmittel, das Bestechungsgeld, Cig., Jap. (Prid.); — 4) die Bestechung, Levst. (Rok.); — 5) planinsko m., die Alprose (rhododendrum), Cig.
9674. 1. máža, f. die Schmiere, die Salbe; kopitna m., die Hufsalbe, Cig.
9675. mȃžar, -rja, m. 1) "narod zove tako zamazanega človeka", LjZv.; — 2) = mazač, der Quacksalber, Cig.
9676. mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.- C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
9677. mecēn, m. podpornik, zaščitnik pesnikov, umetnikov, učenjakov, der Mäcen.
9678. mecljáti, -ȃm, vb. impf. 1) zu erweichen suchen, Z.; — 2) stotternd hervorbringen, Z.; — 3) zart umgehen: kaj bi z otrokom mecljal! luskniti ga mora, Gor.- Mik.
9679. mę̑cljej, m. = rogoz, ko>Celjska ok.ko>
9680. 2. mèč, méča, m. 1) das Schwert; lovski m., der Hirschfänger, Cig.; sekalni m., der Haudegen, Cig.; pod meč dejati, über die Klinge springen lassen, Cig.; vse pod meč pripraviti, Jsvkr.; — po meču, in väterlicher Linie, Cig.; — 2) die Siegwurz (gladiolus communis), Erj. (Torb.).
9681. mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.- Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Gor.).
9682. 2. mę́čati, -am, vb. impf. Ball spielen, Gor.).
9683. mę́čati, -ím, vb. impf. weich werden, Gor.).
9684. 1. méčev, adj. Schwert-, Degen-; mečev gumb, der Degenknopf, Cig., Jan.; = mečeva glavica, Cig.; mečeva ploskev, die Degenfläche, Cig., Jan.; mečeva nožnica, die Schwertscheide ("tako pravi kmet"), Levst. (Zb. sp.); m. vitez, der Schwertordensritter, nk.
9685. mečı̑čək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).
9686. mečı̑čje, n. coll. Rohrkolben (typha latifolia), Medv. (Rok.), Dol., Gor.; — = trstje, Cig.
9687. mečı̑łnik, m. der Ort, wo das Obst abliegt: vsak otrok ima svoj mečilnik, Štrek. (Let.).
9688. mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Tolm.)- Štrek. (Let.).
9689. məčínək, -nka, adj. sehr klein, C.; — mečinko, ein klein wenig, Met.- Mik.
9690. məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
9691. 2. mę̑d, mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.- M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.- Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.- Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.
9692. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
9693. mę̑da, f. kraj, kamor se sadje deva, da se omedi, prim. mada.
9694. medālja, f. svetinja, kolajna, die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), nk.
9695. mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
9696. 1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
9697. 4. mę́dən, -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.
9698. medę́nəc, -nca, m. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) der Honigstein, Cig.
9699. medenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) honicht werden, Honig bekommen: jelka medeni: zdaj bodo že lahko nabirale čebele, Polj.; — 2) mürbe werden, Cig.
9700. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).