Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (9.301-9.400)


  1. lẹpotíca, f. 1) der Schmuck, C.; die Schmucksache: mnoge lepotice si je napravila, Škrinj.; — die Verzierung: lišpane začetne črke in lepotice, Vod. (Izb. sp.); — 2) die Schminke, Mur., V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); z lepotico se lepo delati, Dalm.; — 3) der Rothlauf, die Gesichtsrose, Erj. (Torb.), GBrda; — 4) ein schönes Weib, Jan., Jurč.; — 5) die Weißwurz, das Gelenkkraut (convallaria polygonatum), Cig., Erj. (Torb.), Strp.; — der Natterkopf (echium vulgare), (otroci si s korenom lepotičijo lica), Erj. (Torb.).
  2. lẹpotíłən, -łna, adj. zur Verschönerung dienend; lepotı̑łnọ drevo, der Zierbaum, Šol.; — kosmetisch, DZ.
  3. leprı̑n, m. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Ist.)- Erj. (Torb.).
  4. lepúš, m. der Froschlöffel (alisma plantago), Ist.)- Erj. (Torb.).
  5. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), C., Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
  6. 1. lẹsę̑n, adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!
  7. 2. lèsk, léska, m. 1) der Knacklaut, Z.; — 2) der dünne, äußerste Theil an der Peitsche, die Schmitze, Erj. (Torb.).
  8. lẹ́ska, f. die Haselnussstaude; navadna l. (corylus avellana), Tuš. (R.); — neka vrsta jabolk, Erj. (Torb.).
  9. lésna, n. pl., nam. dlesna, C., Erj. (Torb.).
  10. ləsnẹ́ti, -ím, vb. impf. = lesketati se, schimmern: perilo je tako belo, da kar lesni ("lasni"), Gor.
  11. 2. lẹ̑snica, f. = lesnika, Jarn., Erj. (Torb.).
  12. 2. lẹ̑snik, m. kol, na katerem visi lesa, Cig.
  13. lẹsníka, f. 1) der Holzapfelbaum oder der Holzapfel; na lesniki nikdar jabelko ne zraste, Rib.; — 2) das Birnkraut (pirola secunda), Josch.
  14. ləstę́nəc, -nca, m. der Luster, der Kronleuchter, Notr.- Cig., Jan., C., DZ., Ip.- Mik., Štrek., Erj. (Torb.); — pl. lestenci = lesteni, Erj. (Torb.).
  15. ləstę́ni, m. pl. "neko zvezdje, menda Plejade", Erj. (Torb.).
  16. lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
  17. 2. lẹ́šča, f. molj v panju, die Wachsmotte (galeria mellionella), Dol.)- Erj. (Torb.).
  18. lẹ̑ščarica, f. 1) = leščarka, Z.; — 2) neka hruška, Erj. (Torb.).
  19. ləščáti, -ím, vb. impf. glänzen, schimmern, Štrek.; Kaj na nogah, kaj na nogah, Šolniči leščijo, Npes.-Vraz; = l. se, Dict., Jan., Erj. (Torb.), BlKr., ogr.- Valj. (Rad); v daljavi se lešče zidovi, Erj. (Izb. sp.); — leščeč, glänzend, schimmernd, Mik., ogr.- C.; leščeča Sava, Zv.
  20. lẹ́ščev, adj. = leskov, Cig., Jan., C.
  21. lẹ́ščevina, f. = leskovina, Jan.
  22. lẹ́ščevka, f. = leskovka, Jarn., Cig., Jan.
  23. leščúr, -rja, m. neka školjka (pinna squamosa), Štrek. (Let.); — prim. luska.
  24. lẹ̑ška, f. trdo, gladko in svetlo seno po planinah, Erj. (Torb.); — iz it., Štrek. (Let.).
  25. lẹ́tati, -tam, -čem, vb. impf. zu fliegen pflegen, hinundherfliegen, fliegen; ptica ne more letati, dokler ji Bog ne da perja dorasti, BlKr.- M.; herumflattern: metulji letajo po travniku; — hinundherlaufen, herumjagen; l. kakor tele, Cig.
  26. lẹtávina, f. das Geflügel, Erj. (Torb.), Ip.
  27. lẹ́tən, -tna, adj. 1) Sommer-; lẹ̑tna obleka; letno perje, das Sommerkleid ( zool.), Cig. (T.); — 2) Jahres-, jährlich; štirje letni časi, die vier Jahreszeiten; letna doba, der Jahresabschnitt; letna plača, das Jahresgehalt; — 3) volljährig: hči je letna, Svet. (Rok.).
  28. letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.
  29. létiti se, -im se, vb. impf. 1) sommerlich gekleidet sein, C.; — 2) češplje se letijo = vsako drugo leto rode, Erj. (Torb.).
  30. lẹtìv, -íva, adj. l. les, t. j. les, ki je hitro rastel in ima zatorej velike letnice (Jahresringe), Erj. (Torb.).
  31. lẹ̑tnica, f. 1) der Jahreswuchs, der Jahresring (an Bäumen), Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; — 2) der einjährige Zweig, Cig.; — 3) weibliches jähriges Thier, V.-Cig., Jan.; — 4) das Jahresgedächtnis, der Jahrestag, Dict., Jan., M., Krelj; — 5) die Jahreszahl, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 6) pl. letnice, Ostern, Mur., Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.; — 7) pl. letnice = kronika, Cig.
  32. lẹ̑tnik, m. 1) = letnjak, jähriges Kalb, Lamm u. dgl., der Jährling, V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Gor.; — 2) das Jahrbuch, Cig., Jan., C.; — der Jahrgang einer Zeitschrift, Jan., nk.; — 3) das Jahresmitglied (eines Vereines), Jan. (H.); — 4) neka vrsta jabolk, Erj. (Torb.).
  33. lẹ̑tniški, adj. = velikonočni, Mur., SlGor.; — prim. letnica 6).
  34. lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.- C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.- C.
  35. lẹtorásəł, -sli, f. der Zweig, C.; urezati si leskovo letorasel, LjZv.; stsl.
  36. lẹtováti, -ȗjem, vb. impf. im Sommer sein: sv. Urban letuje, Mik.; — im Sommer wohnen, den Sommer zubringen, Cig., Jan., C.; hoditi kam letovat, Navr. (Kop. sp.).
  37. lȇtva, f. die Latte, Habd.- Mik., Dict., Cig. (T.), Dalm., DZ., BlKr.; die Leiste, Jan., C.; — debela preklja na strehi, C.; letve so drogi, vtaknjeni v pokončne stebre pri kozolcih, Dol.; gen. tudi: letvę̑, Dol.
  38. letvána, f. die Wöchnerin, Erj. (Torb.); — iz it. lettuana, Mik.
  39. 1. lẹ́tvọ, n., nam. dletvo, dleto, Erj. (Torb.).
  40. 2. lȇtvọ, n. "palica, ki je skozi čelešnik vtaknjena", Mik., Valj. (Rad); — prim. letva.
  41. 2. lẹ̑v, m. das Gießschaff = lakomnica, C.
  42. lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
  43. lẹ̑vež, m. kratko ( nav. jelševo) polence, s katerim se v levi zakuri za svečavo, Valj. (Rad), Gor.
  44. 3. lẹ́vica, f. die Lerche, Jan.; die Feldlerche (alauda arvensis), Št.)- Erj. (Torb.); l. ob setvi poje: hiti hiti! C.
  45. levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.
  46. lẹvíti se, -ím se, vb. impf. 1) sich häuten; raki, kače se levijo; — sich abschälen: koža se levi, kjer se je kaka rana zacelila, BlKr.; — 2) sich mausen: ptiči ne pojo, kadar se leve, Dol.- Levst. (Rok.).
  47. 1. lẹ̑vka, f. vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa, Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
  48. 2. lẹ̑vka, f. 1) = lakomnica, das Gießschaff, C.; — 2) die Mühlradwasserschachtel, C.
  49. lẹ́za, f. 1) das Klimmen, das Steigen: vaje v lezi, Telov.; — 2) gemeines Brennkraut (clematis vitalba), Erj. (Torb.).
  50. lẹ́zavčina, f. coll. Reptilien, Erj. (Torb.).
  51. 1. lę́ža, f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
  52. 2. ləžà, -è, (-ę̑), f. = laž, die Lüge, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. laža (kakor se navadno piše).
  53. léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
  54. ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
  55. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
  56. líba, f. s to besedo zovejo gosi ali race, C., Dol.- Z., Št.- Valj. (Rad); — = kokoš, Ip.- Erj. (Torb.).
  57. lı̑brna, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  58. líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.- C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.- C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade ( arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice ( opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.- Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem ( t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; ( hs., stsl.).
  59. lı̑cema, adv. in gleicher Fläche: licema je glava žreblju, če je tako globoko zabit, da ne moli iz ploskve, eingelassen, Cig.; in gleicher Fronte, Rib.- M.; — prim. zlicema.
  60. 2. líčiti, lı̑čim, vb. impf. 1) den Bast wegschälen, Cig.; koruzo l., den Kukuruz schälen, Cig., BlKr.- M., Erj. (Torb.); — l. grah, die Fäden von den Erbsenhülsen entfernen, Cig.; — 2) (kleine Ruthen) spalten, BlKr.- M.
  61. lı̑čje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden ( z. B. der Weinstöcke), BlKr.- M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.
  62. lı̑čkati, -am, vb. impf. abbasten, entbasten: konoplje l., Cig., Dol.; — abschälen: koruzo l., Dol.
  63. lı̑dež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
  64. líganj, m. der Kalmar (loligo vulgaris), Erj. (Torb., Z.); prim. it. lolligine, lat. loligo, Mik. (Et.).
  65. lı̑h, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.- C., Tolm.; = lih ali soda, Erj. (Torb.).
  66. líhniti, lı̑hnem, vb. pf. 1) übergehen (omittere), C.; — 2) l. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, C.
  67. líja, f. = ploha, der Regenguss, C.; tudi pl. lije: dež je šel kakor lije, = lilo je, Erj. (Torb.).
  68. lijȃvica, f. 1) der Regenguss, Met.; deževne lijavice prst odnesejo z bregov, Vrtov. (Km. k.); — 2) die Diarrhöe, Dict., Cig., Erj. (Torb.); lı̑javica, M.
  69. lijȃvka, f. 1) = lij, lakomnica, SlGosp.- C.; — 2) = lijavica, der Regenguss, Vrtov. (Km. k.).
  70. 1. lı̑k, m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  71. 2. líka, f. 1) der Bastfaden, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Blatt des Kukuruzkolbens, Mur.; — 3) die Faser, Jan.; konopljena, lanena l., C., Mik., Svet. (Rok.); lesna l., die Holzfaser, Cig.; — pismena l., der Strich, der Haarstrich, C.; — 3) volčja l., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), C.
  72. likáč, m. der den Bast von den Bäumen ( Mur.) oder die Schalen von den Maiskolben schält, M.
  73. likálọ, n. ein Glättwerkzeug, Jan., C.; koščeno l., das Glättbein, Cig.; — das Poliereisen, Jarn., Cig., Jan.; — die Rolle, die Wäschmange, C.; — ein Holz zum Glätten der Strohhüte, Gor.).
  74. 1. lı̑kati, -am, vb. impf. glätten, Mur., Cig., Jan.; l. papir, Dict.; slamnate kite za slamnike z likalnikom likajo, Gor.); polieren, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt.; platno, perilo l., plätten, bügeln, Cig., Jan.; mangen, Cig., Jan.; sukno l., appretieren, Cig.; klobuke l., die Hüte rein streichen, Cig.; z voskom l., bohnen, Cig.; — schön machen, putzen, Štrek.; — l. kaj, die letzte Feile an etwas anlegen, Cig. (T.); — verfeinern, civilisieren, bilden, Cig., Jan., nk.
  75. 2. líkati, lı̑kam, -čem, vb. impf. abbasten, abschälen, Mur., Cig.; konoplje l., C.; turščico l., Mur., Nov., Dol., vzhŠt.
  76. lı̑ki, conj. = kakor, wie, gleichwie, Jan., ogr.- Mik., C., nk.; leteti liki ptič, M.; Megla gre okrog, Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); prvlje liki = prej nego, preden, ogr.- Mik.
  77. līktor, -rja, m. služabnik starorimskih oblastnikov, der Lictor, Cig.
  78. lı̑lək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.- Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.- Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
  79. 1. lìm, líma, m. die Ulme (ulmus campestris), Erj. (Torb.).
  80. lı̑mnica, f. na limnici stoje koritca, v katerih se lim trdi, Gor.).
  81. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
  82. linar, -rja, m. = konopljiščica, Jan. (H.); prim. lat. linarius, Hänfling, Frey. (F.).
  83. lı̑nda, f. der Altan, C., Z.; die Gallerie, der gedeckte Gang an einem Hause, C.; — der überhängende Theil des Daches, C., Štrek.; — prostor pred hišo, ki je še pod streho, Erj. (Torb.).
  84. líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.- Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.- Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); prim. nem. lind = nicht rauh. (?)
  85. lı̑ndra, f. železna past, das Tellereisen, Notr.)- Erj. (Torb.); pos. past za vidre, ko>Posavjeko>.
  86. lı̑nj, m. die Schleihe (tinca chrysitis), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Torb.).
  87. lı̑nta, f. = lenta, der Ruderbaum am Schiffe, Floße, ko>Savinska dol.ko>
  88. líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Kres); — iz nem.
  89. lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
  90. lipȃva, f. = lipavščina, Št.)- Erj. (Torb.).
  91. lípavəc, -vca, m. velikanska trta, rastoča z večine po borjačih in rodeča grozdje črnih, gostih jagod, ("lipovəc") Erj. (Torb.).
  92. lı̑pež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
  93. lípinica, f. vino od lipine: kozarec sladke lipinice, LjZv.
  94. lípov, adj. Linden-, von Lindenholz; stati, držati se kakor lipov bog, eine unbeholfene, hölzerne Stellung, Haltung einnehmen, Mur., Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  95. lípovščica, f. neko belo grozdje, Erj. (Torb.); pogl. lipavščina.
  96. lísa, f. 1) eine kleine Fläche oder Stelle von anderer Farbe, der Flecken, bes. ein weißer Fleck; die Blässe (bei Thieren); konjska l., die Blässe an den Pferden, Cig., Jan., C.; — = maroga, Fr.- C.; tintna l., der Tintenfleck, Cig.; materna l., das Muttermal, C.; jetrna l., der Leberfleck, C.; solnčne lise, die Sonnenflecken, Cig. (T.); — = pleša, die Glatze, Mur., Jan., Fr.- C.; — 2) ein weibliches Thier mit einer Blässe; eine Stute, mit einer Stirnblässe, ogr.- C.; eine solche Kuh, Valj. (Rad); — eine solche Sau, jvzhŠt.; — 3) das Mühlenspiel, die Zwickmühle, Erj. (Torb.).
  97. lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.- Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.
  98. 1. lisíca, f. 1) der Fuchs (canis vulpes); polarna l., der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.); črna l., der Brandfuchs, Cig.; rjava l., der Braunfuchs, Cig.; — vsaka l. svoj rep hvali = jeder Krämer lobt seine Ware, Cig.; lisici na rep sesti, das Hasenpanier ergreifen, Cig.; — das Fuchsweibchen; lisica in lisjak; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Eierschwamm, der Pfifferling (cantharellus cibarius), Cig., SlGor.- C.; — 4) ime raznim pripravam: das Fangeisen, das Schlageisen, die Fuchsfalle, Cig., Jan., Fr.- C.; — der Reifzieher der Böttcher, Cig., Jan.; — pl. lisice, die Handfesseln, Dict., Mur., Cig., C.; die Springer, vzhŠt.- C.; — die Daumenschraube, Cig.; — 5) eine Art große Pelzhandschuhe, C.; — 6) eine Krankheit des Hopfens, wo die Kolben bräunlich werden und abfallen, C.
  99. lisı̑čje, n. der Bärlapp (lycopodium clavatum), Medv. (Rok.), Goriš.)- Erj. (Torb.); — der daraus gemachte Ofenwisch, Cig., M.
  100. lisják, m. 1) das Fuchsmännchen; — o človeku: der Schlaue, der Hinterlistige; — 2) echter Eisenhut (aconitum napellus), Dict., Cig., C., Tuš. (R.); — die Trollblume (trollius europaeus), Tolm.)- Erj. (Torb.).

   8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA