ko (9.168-9.267)

9168. 1. kȗrež, m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.
9169. kúrgəlj, -glja, m. železen klin na gredanjici, Erj. (Torb.), Notr.- Levst. (Rok.); — prim. kurelj.
9170. kuríłən, -łna, adj. Heiz-: kurı̑łna ploskva pri parnem kotlu, die Heizfläche, DZ.
9171. kúriti, -im, vb. impf. 1) Feuer machen, heizen; dobro, slabo k.; v peči k., peč k.; k. s suhimi drvi; (les, šoto k., Z.); — 2) Rauch machen, Mur.; k. (tobak), Tabak rauchen, Cig., Jan.; — k. se, einen Rauch oder Dunst von sich geben, Mur.; = pariti se (o senu), C.; — 3) k. komu, einem warm machen, Cig.; — k. se, sich gegenseitig aufmuntern, M., C.; — 4) k. koga, prügeln, C.
9172. kurjȃd, f. coll. das Geflügel, Z., Erj. (Torb.).
9173. kúrjak, m. 1) der Hühnerkoth, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — 2) kurják, die Geflügellaus (liotheum pallidum), Erj. (Torb.); — 3) = kanjuh, C.
9174. kúrjenəc, -nca, m. = kurják 2), die Hühnermilbe, Erj. (Torb.).
9175. kȗrji, adj. Hühner-; kurje oko, das Hühnerauge; kurja polt, die Gänsehaut, Cig., Jan.; kurja slepota, die Nachtblindheit, Cig. (T.); kurjo slepoto ima, kdor o mraku ne vidi, Zora; — kurji pogled, die Kurzsichtigkeit, Jan.; kurji pot, kalter Schweiß, V.-Cig.; kurji pot me je polival, Nov.
9176. kȗrjica, f. 1) die Hühnerfeindin: lisica k., Jan. (Slovn.); — 2) die Hühnerlaus, der Federling (menopon pallidum), Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) die Nieswurz (helleborus niger), Kr.- Valj. (Rad), Tuš. (R.), Nov.- C.; = kurja smrt, C.; (das Schneeglöckchen, Cig.; — das Märzveilchen, C.); — 4) das Hühnerauge, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) das Hühnerhaus, Mur., Jan.
9177. kȗrnik, m. 1) der Hühnerstall, die Hühnersteige; — 2) der Hühnerkoth, Slom.- C.; pest kurnikov, Pjk. (Črt.).
9178. kurnprat, m. die Schnepfe, Mur., Jan., Mik.; die Rebhühnerschnepfe, Jan., C.; (kornbrat, die große Waldschnepfe [scolopax rusticola], Frey. [F.], Guts.); — prim. rus. kuropatь, das Rebhuhn. (?)
9179. kursár, -rja, m. der Korsar, der Pirat, Cig.; — stsl., hs.
9180. kurúza, f. = koruza, Mik., Tuš. (R.).
9181. kȗrva, f. = kurba, Mur., vzhŠt.; (tako tudi v drugih slov. jezikih).
9182. kúšati, -am, vb. impf. kosten, Mur., Mik.; — versuchen, C.
9183. kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., ko>Goriška ok.ko>
9184. kȗt, -a, m. die Unke (bombinator igneus), Erj. (Torb.).
9185. kuti, kovem, (kovȇm, ogr.), vb. impf. = kovati: kaj, kovači, vi kovete? ogr.- C.
9186. kútinica, f. dem. kutina, neko jabolko, Erj. (Torb.).
9187. kuzlák, m. neko zvezdje, Pjk. (Črt. 259.).
9188. kúžən, -žna, adj. Pest-, pesthaft, Seuchen-; kužna bolezen, eine Pestkrankheit; kužna bula, die Pestbeule; kužna komisija, die Seuchencommission, DZ.; — verpestet; kužni kraji, kužen zrak; — pestkrank, Cig., Jan.
9189. kvȃčka, f. dem. kvaka; 1) die Häkelnadel, Cig.; — 2) neko zvezdje, Pjk. (Črt. 249.).
9190. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
9191. kváka, f. 1) der Haken, Cig., Jan., C.; s kvako vejo pripogniti, Z.; kvaka je na koncu vrvi ali verige, s katero se kaj povezuje, BlKr.; — 2) die Klinke, Mur., Cig., Jan.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C., Z.; — 3) die Klammer, Guts., Cig.
9192. kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
9193. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
9194. kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
9195. kvȃs, m. der Sauerteig, der Gährteig; k. postaviti, den Sauerteig ansetzen; das Ferment, Cig. (T.); nemški k., die Presshefe, Erj. (Torb.).
9196. kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Gor.).
9197. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
9198. kvíčati, -ím, vb. impf. zwitschern, winseln = cvičati, C.
9199. kvȓčje, n. die Binse (scirpus lacustris), C.; — prim. kovrčje.
9200. láberje, n. die Geröllhalde, die Schutthalde: naše njive so vse v laberju, Erj. (Torb.);
9201. 2. lábora, f. 1) ein Milchgefäß, C., Rib.; delal je lonce, piskre, kozice, labore, Jurč.; — 2) eine Vorrichtung zum Vogelfang, C., Z.
9202. láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.
9203. láčiti, -im, vb. impf. 1) l. po čem, nach etwas gierig verlangen, Z., Ist.- Nov.; — 2) l. koga, = lakotovati, hungern lassen, Z.
9204. láčna, f. die Weiche, C.; nav. pl. lačne, die Weichen, Erj. (Torb.); — prim. lačnica, lakotnica.
9205. láčni, f. pl. = lačne, Erj. (Torb.).
9206. lȃčnica, f. die Weiche, C.
9207. lačȗnəc, -nca, m. die Siegwurz (gladiolus communis), Erj. (Torb.).
9208. 2. lada, f. die Lade: l. zakona, die Bundeslade, ogr.- C.; — iz nem.
9209. lȃg, m. v lag, gemächlich: pojdi v lag, Erj. (Torb.).
9210. lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
9211. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
9212. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Goriš.- Štrek. (Let.).
9213. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
9214. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Erj. (Torb.).
9215. lájnọ, n. der Koth, die Excremente, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Rib.- Mik., Ščav.- C.; golobje, kravje l., Dalm.
9216. lákati, -am, vb. impf. 1) hungern, gierig sein, ogr.- Let., SlN.- C.; — 2) laka me, es sicht mich an, Mur.; es reizt mich, Z.; — 3) hungern lassen: čebele l., Gol.
9217. lákerən, -rna, adj. = čiharen: vse lakerno leto sem stradal, Erj. (Torb.).
9218. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
9219. lāma, f. das Schafkameel oder Lama (auchenia lama), divja l. = gvanako (auchenia guanaco), Erj. (Ž.).
9220. lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.- Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — ( pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.- Valj. (Rad).
9221. láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
9222. lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Erj. (Torb.).
9223. lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
9224. làp, lápa, m. 1) der Rachen, der Schlund, C.; — 2) ribji l., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Št.)- Erj. (Torb.).
9225. láporščica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
9226. lapúh, m. der Huflattich (tussilago farfara); — zajčji l., der Mauersalat (mycelis muralis), Medv. (Rok.); — prim. lopuh; — planinski l., der Drüsengriffel (adenostyles alpina), Josch.
9227. lȃs, lȃsa, lasȗ, m. 1) das (einzelne) Haupthaar; za l. ne odjenjati, kein Haar breit weichen; ni za l. boljši, er ist um kein Haar besser, Cig.; lasje mu po koncu stoje, die Haare stehen ihm zuberge; dolgi lasje, kratka pamet, Npreg.- Levst. (Zb. sp.); lasje mi gredo z glave, ich verliere Haare; lase si puliti, sich die Haare raufen; vino mu gre v lase, dobil ga je v lase, der Wein steigt ihm zu Kopfe; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; — 2) gospenji lasje, das Frauenhaar (adiantum), Dict.; — Marije device lasje, das Forchgras (poa annua), Cig., Jan.; — žabji las, der Wasserstern (callitriche), Cig.; — nam. vlas.
9228. lasàt, -áta, adj. haarig, behaart, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); lasata rastlina, die Haarpflanze, Cig.; — lasata zvezda, der Komet, Dict.- Mik.; — stark behaart: lasata glava, Zv.
9229. lasáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, bei den Haaren nehmen und beuteln; l. se, sich in den Haaren liegen; — 2) lásati, nečisto kositi, Gor.; prim. kosmatati.
9230. láskati, -am, vb. impf. schmeicheln: l. komu, Cig. (T.); laskam si, ich schmeichle mir, C.; — l. se komu, jemandem schmeicheln, Jan., nk.; — hs., stsl.
9231. láskrn, adj. naschhaft, leckerhaft, Cig., Jan., C.; — prim. stsl. laskosrъdъ, laskrъdъ, leckerhaft.
9232. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Erj. (Torb.).
9233. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
9234. lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.
9235. lastnína, f. das Eigenthum; zasebna l., das Privateigenthum, Cig.; — = lastina, die Ueberlandgründe, Ig, Gor.).
9236. lastopę̑r, m. = hudournik, die Mauerschwalbe, C.
9237. lástovica, f. die Schwalbe; lastovice, Spaltschnäbler (fissirostres), Erj. (Ž.); domača ali kmetska l., die Rauch- oder Dorfschwalbe (hirundo rustica), Erj. (Ž.); = črna l., Cig.; hišna ali mestna l., die Haus- oder Fensterschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Ž.); — morska l. (neka riba): der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Ž.), Erj. (Torb.).
9238. lástovičjak, m. der Schwalbenkoth, Cig., Jan.
9239. lastovı̑t, adj. eigenthümlich, Mur., Cig. (T.); — lastovito mesto = neko mesto, Prip.- Mik.
9240. lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
9241. laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
9242. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
9243. latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
9244. latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
9245. 2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
9246. latǫ́vina, f. entkörnter Maiskolben, Goriš.)- Erj. (Torb.).
9247. latrǫ̑vje, n. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Erj. (Torb.).
9248. lȃvkati, -am, vb. impf. Nachlese halten, Mur., Cig., Jan., Ravn.
9249. lávtniti, lȃvtnem, vb. pf. haschen, schnappen: pes lavtne po kom (čem), Tolm.
9250. 1. lȃz, m. 1) baumleere Fläche im Walde, das Gereute, das Neuland, neuer Acker, neue Wiese (meist umzäunt); laze delati, Cig.; laze žgati, Dol.- Mik.; laze kopati, Z.; — 2) eine leere Fläche im Weingarten oder Acker, Št.- C.; — na laz orati = ne delati leh, Tolm.- Štrek. (Let.).
9251. 2. làz, láza, m. neka ranta pri stogu ali kozolcu, Erj. (Torb.); — gol, katera se na kozolškem odru predeva, da skladač nanjo stopa, Tolm.- Levst. (Rok.); — prim. laziti.
9252. lȃzarica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
9253. lȃzica, f. 1) die Laus, Cig., C., Mik., jvzhŠt.; — 2) das liegende Leinkraut (linaria elatine), Erj. (Torb.).
9254. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
9255. lȃž, ləžı̑, nav. lažı̑, f. die Lüge; debela, kosmata l., eine grobe Lüge; = košata l., C.; na laž koga postaviti, staviti, devati, jemanden einer Lüge zeihen, jemanden Lügen strafen; na lažeh ostati, der Lügen überwiesen werden; laži je plitko dno = kjer laž kosi, ondi ne večerja = laž ima kratke noge, Npreg.- Cig.
9256. 1. lẹ̀, adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
9257. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.
9258. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
9259. lə̀cən, -cna, m., nam. locen, die Vogelschlinge, GBrda)- Erj. (Torb.).
9260. 2. lẹčę̑n, adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.- Jan. (H.).
9261. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
9262. 1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
9263. lę̑čka, f. die Schlinge, Mik., kajk.- Valj.; lečko nastaviti pticam, ogr.- C.
9264. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
9265. 3. lę́dən, -dna, adj. Lenden-: lę̑dna kost, das Lenden- oder Darmbein, Cig., C.
9266. ledəvjè, n. die Lenden: okoli ledevja, ogr.- Cv. IV. 10.; prim. ledovje.
9267. lę́dija, f. die Wade, jvzhŠt., Gor.)- C.; — pogl. ledeja.