Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (9.101-9.200)

  1. kuc-krùh, m. nekak kruh, ki ga peko o božiču, Št., Pjk. (Črt. 13.); — prim. nem. "Hutzelbrot", Navr. (Let. 1886, 91.).
  2. kučet, m., Mur., Danj.- Mik., pogl. kolčet.
  3. 2. kȗčka, f. die Hündin, Erj. (Torb.).
  4. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  5. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
  6. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  7. kuháča, f. der Kochlöffel, der Rührlöffel, Mur., Cig., Jan., Št.
  8. kuhačíka, f. = kuhača, Vest.
  9. kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
  10. kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Erj. (Torb.).
  11. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
  12. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
  13. kúhałnjak, m. der Kochtopf, C.
  14. kuhálọ, n. der Kochapparat, Jan., DZ.
  15. kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
  16. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
  17. kuharı̑ja, f. die Kocherei.
  18. kuháriti, -ȃrim, vb. impf. Koch sein, Cig., Štrek.
  19. kȗharski, adj. Koch-; kuharske bukve, das Kochbuch.
  20. kȗharstvọ, n. die Kochkunst, Cig., Jan.
  21. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  22. kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
  23. kȗhlja, f. der Kochlöffel, M., SlGor.
  24. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Erj. (Torb.).
  25. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Erj. (Torb.).
  26. kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
  27. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
  28. kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
  29. kújanica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Erj. (Torb.).
  30. kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
  31. 1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
  32. 2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
  33. kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
  34. kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
  35. kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Erj. (Torb.), Vrt.
  36. kȗkma, f. der Schopf, Jan., C., Trst. (Let.); k. na kapici, Zora; der Schopf der Vögel, vzhŠt.; — das Samenbüschel ( z. B. vom Klee), SlGor.- C.; — das schopfartige Ende der Strohdachfirste, ogr.- C.; — die zusammengewickelten Weiberzöpfe am Kopfe, C., Ščav.; omožene so si zvijale kite v kukmo, Pjk. (Črt.).
  37. kukumra, f. = kumara, C.
  38. kukurek, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), ("kokovjek" menda nam. "kukurjek" Dict.- Mik. [Et.]; prim. hs. kukurek, kukurijek, schwarze Nieswurz).
  39. kukuríca, f. = kukorica, ogr.- C.
  40. kukurı̑čnjak, m. = koruznjak, ogr.- C.
  41. kukurúza, f. = koruza, Dol.- C.
  42. kukuváča, f. = kukovača, kukavica, Habd.- Mik.
  43. kukúvati, -am, vb. impf. = kukovati, kukati: kukavica kukuva, C.
  44. kultra, f. = kolter: konjska k., die Schabracke, Rez.- C.
  45. kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.- dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
  46. 2. kumən, -mna, m. ein Vorsprung beim Ofen, der als Sitz dient, BlKr.; — prim. komen.
  47. kúmrica, f. die Waldbirne, die Holzbirne, C.
  48. kúndər, -dra, m. = koder, vzhŠt.- C.
  49. 2. kȗp, m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
  50. 1. kȗpəc, -pca, m. dem. 1. kup; das Häufchen; — pl. kupci, neke gobe, Erj. (Torb.).
  51. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
  52. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
  53. kupnína, f. der Kaufschilling, das Kaufgeld, Cig., Jan., nk.; obilna k., namhafter Erlös, Navr. (Kop. sp.).
  54. kȗpnjak, m. eine Art Blätterpilz (agaricus phaloides), Št.)- Erj. (Torb.); — prim. kupmak.
  55. kupováti, -ȗjem, vb. impf. ad kupiti; kaufen; kaj kupuješ? feilschen, handeln: trdo kupuje, gotovo plačuje, C.; s kom (= od koga) kaj k., C.; od njega kupujem, ich bin seine Kunde.
  56. kȗpščək, -ščka, m. mala južina, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. kopščak, kopsko.
  57. kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.- C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
  58. kurȃža, f. die Courage, Mur.; ( nav. kurajža, korajža).
  59. kurbȗšnica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  60. 2. kȗrəc, -rca, m. kurjak 1), der Hühnerkoth, Štrek. (Let.).
  61. kúrečjak, m. 1) = kurjak 1), der Hühnerkoth, C.; — 2) der Hühnerstall, ogr.- C.
  62. kúrečji, adj. = kurji, Hühner-, Mur., C., Danj.- Mik.; — k. pogled, die Kurzsichtigkeit, C.; — kurečje oko = kurje oko, vzhŠt.
  63. kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
  64. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
  65. kúresəlj, -slja, m. = koreselj, Frey. (F.).
  66. kȗreš, m. = koreš, kurelj, pretikač, der Fortstecknagel, Valj. (Rad).
  67. kȗret, m. der Frosch, Mik.; — prim. korant 2).
  68. 1. kȗrež, m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.
  69. kúrgəlj, -glja, m. železen klin na gredanjici, Erj. (Torb.), Notr.- Levst. (Rok.); — prim. kurelj.
  70. kuríłən, -łna, adj. Heiz-: kurı̑łna ploskva pri parnem kotlu, die Heizfläche, DZ.
  71. kúriti, -im, vb. impf. 1) Feuer machen, heizen; dobro, slabo k.; v peči k., peč k.; k. s suhimi drvi; (les, šoto k., Z.); — 2) Rauch machen, Mur.; k. (tobak), Tabak rauchen, Cig., Jan.; — k. se, einen Rauch oder Dunst von sich geben, Mur.; = pariti se (o senu), C.; — 3) k. komu, einem warm machen, Cig.; — k. se, sich gegenseitig aufmuntern, M., C.; — 4) k. koga, prügeln, C.
  72. kurjȃd, f. coll. das Geflügel, Z., Erj. (Torb.).
  73. kúrjak, m. 1) der Hühnerkoth, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — 2) kurják, die Geflügellaus (liotheum pallidum), Erj. (Torb.); — 3) = kanjuh, C.
  74. kúrjenəc, -nca, m. = kurják 2), die Hühnermilbe, Erj. (Torb.).
  75. kȗrji, adj. Hühner-; kurje oko, das Hühnerauge; kurja polt, die Gänsehaut, Cig., Jan.; kurja slepota, die Nachtblindheit, Cig. (T.); kurjo slepoto ima, kdor o mraku ne vidi, Zora; — kurji pogled, die Kurzsichtigkeit, Jan.; kurji pot, kalter Schweiß, V.-Cig.; kurji pot me je polival, Nov.
  76. kȗrjica, f. 1) die Hühnerfeindin: lisica k., Jan. (Slovn.); — 2) die Hühnerlaus, der Federling (menopon pallidum), Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) die Nieswurz (helleborus niger), Kr.- Valj. (Rad), Tuš. (R.), Nov.- C.; = kurja smrt, C.; (das Schneeglöckchen, Cig.; — das Märzveilchen, C.); — 4) das Hühnerauge, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) das Hühnerhaus, Mur., Jan.
  77. kȗrnik, m. 1) der Hühnerstall, die Hühnersteige; — 2) der Hühnerkoth, Slom.- C.; pest kurnikov, Pjk. (Črt.).
  78. kurnprat, m. die Schnepfe, Mur., Jan., Mik.; die Rebhühnerschnepfe, Jan., C.; (kornbrat, die große Waldschnepfe [scolopax rusticola], Frey. [F.], Guts.); — prim. rus. kuropatь, das Rebhuhn. (?)
  79. kursár, -rja, m. der Korsar, der Pirat, Cig.; — stsl., hs.
  80. kurúza, f. = koruza, Mik., Tuš. (R.).
  81. kȗrva, f. = kurba, Mur., vzhŠt.; (tako tudi v drugih slov. jezikih).
  82. kúšati, -am, vb. impf. kosten, Mur., Mik.; — versuchen, C.
  83. kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., ko>Goriška ok.ko>
  84. kȗt, -a, m. die Unke (bombinator igneus), Erj. (Torb.).
  85. kuti, kovem, (kovȇm, ogr.), vb. impf. = kovati: kaj, kovači, vi kovete? ogr.- C.
  86. kútinica, f. dem. kutina, neko jabolko, Erj. (Torb.).
  87. kuzlák, m. neko zvezdje, Pjk. (Črt. 259.).
  88. kúžən, -žna, adj. Pest-, pesthaft, Seuchen-; kužna bolezen, eine Pestkrankheit; kužna bula, die Pestbeule; kužna komisija, die Seuchencommission, DZ.; — verpestet; kužni kraji, kužen zrak; — pestkrank, Cig., Jan.
  89. kvȃčka, f. dem. kvaka; 1) die Häkelnadel, Cig.; — 2) neko zvezdje, Pjk. (Črt. 249.).
  90. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
  91. kváka, f. 1) der Haken, Cig., Jan., C.; s kvako vejo pripogniti, Z.; kvaka je na koncu vrvi ali verige, s katero se kaj povezuje, BlKr.; — 2) die Klinke, Mur., Cig., Jan.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C., Z.; — 3) die Klammer, Guts., Cig.
  92. kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
  93. kváriti, -im, vb. impf. 1) beschädigen, verderben; orodje k.; k. koga, jemandem Nachtheil zufügen, Cig.; bližnjega na poštenju k., C.; — 2) kvari mi = škoduje mi, Vrt.
  94. kvarováti, -ȗjem, vb. impf. k. komu, jemandem schaden, C.
  95. kvȃs, m. der Sauerteig, der Gährteig; k. postaviti, den Sauerteig ansetzen; das Ferment, Cig. (T.); nemški k., die Presshefe, Erj. (Torb.).
  96. kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Gor.).
  97. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
  98. kvíčati, -ím, vb. impf. zwitschern, winseln = cvičati, C.
  99. kvȓčje, n. die Binse (scirpus lacustris), C.; — prim. kovrčje.
  100. láberje, n. die Geröllhalde, die Schutthalde: naše njive so vse v laberju, Erj. (Torb.);

   8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA