ko (9.068-9.167)

9068. krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Erj. (Torb.).
9069. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
9070. kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
9071. kruhobǫ̑rstvọ, n. das Ringen um das Auskommen, C., nk.
9072. kruhopę̑člja, f. die Brotbäckerin, ko>Ljub. ok.ko>
9073. krúhov, adj. Brot-; kruhova skorja, die Brotrinde; k. močnik, der Brotbrei, Cig.
9074. krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Erj. (Torb.); — prim. krucati.
9075. 1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
9076. krúljenje, n. das Grunzen; das Gekoller; das Gegirre.
9077. krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
9078. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
9079. krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
9080. krȗšnarica, f. die Brotverkäuferin: ponuja kakor k. hlebec, Lašče- Levst. (Rok.).
9081. krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.
9082. krȗšnik, m. 1) der Nährvater, Z.; krušniki, die Pflegeeltern, Cig.; — 2) der Brotesser, ZgD.; dovolj krušnikov, malo delavcev, Z.; — 3) = krušnjak, Mur., Bes.
9083. krȗšnjak, m. das Brotbehältnis, der Brotschrank, Mur., Cig., Jan.; die Brotkammer, kajk.- Valj. (Rad); — der Brotkorb, Poh.
9084. kȓv, krvı̑, f. = kri, Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.), na vzhodu- Mik.
9085. krvánja, f. neka krvavordeča olika, Erj. (Torb.).
9086. krvavíca, f. 1) die Blutwurst, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Vrt.; — 2) die Blutbeule (bei Pferden), Mur., Cig.; — 3) der Blutfluss, Jarn., Jan.; die rothe Ruhr, Cig.; — 4) eine Art Pfirsich, C.; — neko jabolko, Erj. (Torb.).
9087. krvȃvka, f. die Blutbirne, Cig.; — neka breskva okolo kosti rdeča, Erj. (Torb.).
9088. krvı̑n, m. = vinika, C.; — prim. korbin.
9089. krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.
9090. krvolja, f. die rothe Ruhr, Kor.- Jarn., krvolja ("krvola") ali griža, Jarn. (Sadj.); — nam. krvolija?
9091. kŕzniti, -im, vb. impf. Felle zubereiten, gerben: kože k., Navr. (Let.).
9092. kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
9093. kŕžati, -am, vb. impf. rezljaje kvariti, prim. krzati.
9094. kržìč, -íča, m. dem. krž: 1) der Brotstriezel, Guts., Jan., M., Rož.- Kres; — 2) das Saubrot (cyclamen europaeum), Erj. (Torb.).
9095. kržílj, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Erj. (Torb.).
9096. kržljáti, -ȃm, vb. impf. = rezljaje kvariti, prim. kržati.
9097. kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
9098. kržǫ̑la, f. ordinärer Thonkrug, Št.).
9099. ksébən, -bna, adj. na levi strani idoč: ksȇbni konj, das Sattelpferd, Jan. (H.).
9100. kȗcək, -cka, m. 1) der Hund, ogr.- C.; — 2) = prasiček, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Erj. (Torb.).
9101. kuc-krùh, m. nekak kruh, ki ga peko o božiču, Št., Pjk. (Črt. 13.); — prim. nem. "Hutzelbrot", Navr. (Let. 1886, 91.).
9102. kučet, m., Mur., Danj.- Mik., pogl. kolčet.
9103. 2. kȗčka, f. die Hündin, Erj. (Torb.).
9104. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
9105. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
9106. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
9107. kuháča, f. der Kochlöffel, der Rührlöffel, Mur., Cig., Jan., Št.
9108. kuhačíka, f. = kuhača, Vest.
9109. kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
9110. kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Erj. (Torb.).
9111. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
9112. kúhałničnik, m. das Kochlöffelbrett oder Blech, Cig.
9113. kúhałnjak, m. der Kochtopf, C.
9114. kuhálọ, n. der Kochapparat, Jan., DZ.
9115. kúhanje, n. 1) das Kochen; — 2) Gekochtes, Cig.
9116. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
9117. kuharı̑ja, f. die Kocherei.
9118. kuháriti, -ȃrim, vb. impf. Koch sein, Cig., Štrek.
9119. kȗharski, adj. Koch-; kuharske bukve, das Kochbuch.
9120. kȗharstvọ, n. die Kochkunst, Cig., Jan.
9121. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
9122. kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
9123. kȗhlja, f. der Kochlöffel, M., SlGor.
9124. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Erj. (Torb.).
9125. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Erj. (Torb.).
9126. kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
9127. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
9128. kujȃłnik, m. der Schmollwinkel: ob koncu službenega leta hodijo posli v kujalnik, = kujajo se, Notr.
9129. kújanica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Erj. (Torb.).
9130. kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
9131. 1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
9132. 2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
9133. kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
9134. kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
9135. kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Erj. (Torb.), Vrt.
9136. kȗkma, f. der Schopf, Jan., C., Trst. (Let.); k. na kapici, Zora; der Schopf der Vögel, vzhŠt.; — das Samenbüschel ( z. B. vom Klee), SlGor.- C.; — das schopfartige Ende der Strohdachfirste, ogr.- C.; — die zusammengewickelten Weiberzöpfe am Kopfe, C., Ščav.; omožene so si zvijale kite v kukmo, Pjk. (Črt.).
9137. kukumra, f. = kumara, C.
9138. kukurek, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), ("kokovjek" menda nam. "kukurjek" Dict.- Mik. [Et.]; prim. hs. kukurek, kukurijek, schwarze Nieswurz).
9139. kukuríca, f. = kukorica, ogr.- C.
9140. kukurı̑čnjak, m. = koruznjak, ogr.- C.
9141. kukurúza, f. = koruza, Dol.- C.
9142. kukuváča, f. = kukovača, kukavica, Habd.- Mik.
9143. kukúvati, -am, vb. impf. = kukovati, kukati: kukavica kukuva, C.
9144. kultra, f. = kolter: konjska k., die Schabracke, Rez.- C.
9145. kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.- dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
9146. 2. kumən, -mna, m. ein Vorsprung beim Ofen, der als Sitz dient, BlKr.; — prim. komen.
9147. kúmrica, f. die Waldbirne, die Holzbirne, C.
9148. kúndər, -dra, m. = koder, vzhŠt.- C.
9149. 2. kȗp, m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
9150. 1. kȗpəc, -pca, m. dem. 1. kup; das Häufchen; — pl. kupci, neke gobe, Erj. (Torb.).
9151. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
9152. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
9153. kupnína, f. der Kaufschilling, das Kaufgeld, Cig., Jan., nk.; obilna k., namhafter Erlös, Navr. (Kop. sp.).
9154. kȗpnjak, m. eine Art Blätterpilz (agaricus phaloides), Št.)- Erj. (Torb.); — prim. kupmak.
9155. kupováti, -ȗjem, vb. impf. ad kupiti; kaufen; kaj kupuješ? feilschen, handeln: trdo kupuje, gotovo plačuje, C.; s kom (= od koga) kaj k., C.; od njega kupujem, ich bin seine Kunde.
9156. kȗpščək, -ščka, m. mala južina, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. kopščak, kopsko.
9157. kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.- C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
9158. kurȃža, f. die Courage, Mur.; ( nav. kurajža, korajža).
9159. kurbȗšnica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
9160. 2. kȗrəc, -rca, m. kurjak 1), der Hühnerkoth, Štrek. (Let.).
9161. kúrečjak, m. 1) = kurjak 1), der Hühnerkoth, C.; — 2) der Hühnerstall, ogr.- C.
9162. kúrečji, adj. = kurji, Hühner-, Mur., C., Danj.- Mik.; — k. pogled, die Kurzsichtigkeit, C.; — kurečje oko = kurje oko, vzhŠt.
9163. kúrəlj, -rlja, m. "pri plugu lesen klin, na kateri se natika gož, vežoča gredelj na kolca", Erj. (Torb.); — prim. koreš, kurgelj.
9164. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
9165. kúresəlj, -slja, m. = koreselj, Frey. (F.).
9166. kȗreš, m. = koreš, kurelj, pretikač, der Fortstecknagel, Valj. (Rad).
9167. kȗret, m. der Frosch, Mik.; — prim. korant 2).