ko (901-1.000)

901. konsonānt, m. soglasnik, der Consonant.
902. konsōrcij, m. združba v kako podjetje, das Consortium.
903. konstatováti, -ȗjem, vb. impf. istinitost izrekati, constatieren, Cig. (T.), nk.
904. konstelácija, f. stanje zvezd, die Constellation ( astr.), Cig. (T.); = stanje, razmere, nk.
905. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
906. kontár, m. = povodec, die Pferdehalfter, C., vzhŠt.; — iz madž., C.
907. kontènt, adj. indecl. = zadovoljen; — iz it. contento.
908. kontinēnt, m. celina, der Continent.
909. kontinentālən, -lna, adj. celinski, Continental-, Jan., nk.
910. kontrabānt, m. der Contrabant, verbotener Schleichhandel.
911. kontrabȃntar, -rja, m. der Schleichhändler.
912. kontrabās, m. der Contrabass, Cig.
913. kontrāst, m. nasprotje, der Contrast, Cig. (T.).
914. kontrę́ga, f. der Sessel, prim. katriga.
915. kontribúcija, f. die Brandschatzung, die Contribution, Cig., Jan., nk.
916. kontrōla, f. prigled, die Controle.
917. kontrōlnik, m. = kontrolor, Cig.
918. kontrolōr, -rja, m. priglednik, der Controlor.
919. kontrolováti, -ȗjem, vb. impf. prigledovati, controlieren, Jan., nk.
920. kontrōlstvọ, n. das Controlwesen, Cig.
921. kontumācija, f. die Absperrung gegen ansteckende Krankheiten, die Contumaz, Cig., Jan., nk.
922. kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
923. kontumȃčnica, f. die Contumazanstalt, DZ.
924. kontúš, m. eine Art weibl. Oberkleid, Notr.- Levst. (Rok.), Vest. I. 61.; — prim. bav. kantusch; iz tur. kontoš, Mik. (Et.).
925. kȏnva, f. die Kanne, Jan., DZ.; — prim. češ. konev.
926. konvēncija, f. dogovor, die Convention.
927. konvēncijski, adj. Conventions-: konvencijski (-ı̑jski) denar, Cel. (Ar.).
928. konvergēncija, f. stičnost, die Convergenz ( math.), Cig. (T.).
929. konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
930. konzistorijālən, -lna, adj. Consistorial-, Cig., nk.
931. kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
932. konzulāt, m. konzulstvo, das Consulat.
933. kōnzulski, adj. Consular-: k. opravnik, uradnik, der Consularagent, der Consularbeamte, DZ.
934. kōnzulstvən, -stvəna, adj. Consulat-, Consular-: konzulstvena oblast, die Consulatbehörde, DZ.
935. kōnzulstvọ, n. die Consulswürde, das Consulat, Cig., Jan., nk.
936. koordināta, f. die Coordinate ( math.), Cig. (T.).
937. 1. kòp, kópa, m. = kop, der Schopf, Guts., Jarn., Mur., Cig.; der Hühnerschopf, C.; kopi na ženski glavi, Nov.; — k. kake gore, der Gipfel, die Bergkuppe, Guts., Cig.
938. 2. kop, m. ein Grabwerkzeug, die Haue: rovnica je železen, ozek kop, Gor.).
939. 3. kop, m. die Hüfte, Z.; — pogl. kolp, kolk.
940. 1. kọ̑p, -ı̑, f. das Behauen ( z. B. des Weingartens); prva, druga k., die erste, zweite Hacke (Hau); trda k., jvzhŠt.; o kopi, zur Hauzeit.
941. 2. kop, f. die Stange, Z.
942. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
943. 2. kópa, f. der Schopf, Jan.; — prim. kop m.
944. 3. kǫ́pa, f. 1) der Badetrog (?): otroka devati v kopo, Let.; — 2) der Hohlziegel, C., Rez.- Baud.
945. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
946. kopáča, f. 1) = kopač 2), der Schürhaken, Erj. (Torb.); — 2) die Haugabel, die zweizackige Haue, der Karst, Mur., Cig., Jan., C.; — der (zweizackige) Misthaken, Cig., Notr., Dol.
947. kopačíca, f. 1) die Gräberin, die Hauerin; — 2) = kopača 2), Cig., C.; — eine Haue mit schmälerem, länglichem Eisen, Dol., BlKr.; — 3) der Huflattich (tussilago farfara), Erj. (Torb.).
948. kopačína, f. ein Acker, der mit der Haue bearbeitet wird, C.; bajtica in malo kopačin na hribu boljega kruha možu dati ne more, Slom.
949. kopāl, m. neka strjena smola, der Kopal.
950. kopáłən, -łna, adj. Bade-: kopȃłna soba, das Badezimmer, Levst. (Pril.).
951. kopalíšče, n. der Badeplatz, der Badeort; v kopališča naj župan odkaže taka mesta, koder ni opasnosti, Levst. (Nauk); die Schwemme, Cig., Jan., DZ.; — die Badeanstalt, Cig., Jan., C.
952. kopalíščən, -ščna, adj. zur Badeanstalt gehörig: kopalı̑ščna sobana, der Cursalon, Zora.
953. kopȃłnica, f. das Badezimmer, Cig., DZ., Levst. (Pril.).
954. 1. kopȃłnik, m. = kopališče, Cig.
955. 2. kopȃłnik, m. = kopanka, 2. kopanec, V.-Cig.
956. kopálọ, n. das Grabwerkzeug, Mur., Cig., Jan.; — der Schürhaken, Cig.
957. kopālov, adj. Kopal-: kopalovo drevo, der Kopalbaum, Cig.; kopalova smola, Tuš. (B.).
958. kopánčev, adj. von grobgemahlenem Weizen: kopančeva kaša, Vod. (Izb. sp.).
959. 1. kopánəc, -nca, m. der Schober (Garben), Jan.; — prim. kopa.
960. 2. kopánəc, -nca, m. 1) grobgemahlener Weizen, Grütze, V.-Cig.; — 2) čmrlji kopanci, ki imajo v tleh gnezdo, Mik.
961. kopanína, f. 1) eine aufgegrabene Fläche, das Gereut, C.; — 2) kopanine, das Berggut, Fossilien, Mineralien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
962. kopánja, f. der Badetrog, der Trog, Mur., Št., Cig., Jan., ogr.- C.; k. za kopanje svinj, vzhŠt.; — der Löschtrog, V.-Cig., M.; — der Backtrog, vzhŠt.; — ein Kahn aus einem Baumstamm ausgehöhlt, C.; — die äußere Nussschale, die Kastanienschale, u. dgl., Mur., C.; — die Muschelschale, Jan., vzhŠt.; — eine stark ausgefahrene Stelle der Straße, C.
963. 1. kopȃnje, n. 1) das Graben, das Hauen; k. rude, der Bergbau, Cig. (T.); — 2) der Neubruch, M.
964. 2. kǫ́panje, n. das Baden; — gnati konje na kopanje.
965. kopánjevje, n. coll. Kastanien-, Nußschalen u. dgl., Mur., C.; — prim. kopanja.
966. kopánjica, f. dem. kopanja, das Trögchen, C.
967. kopánka, f. grobgemahlener Weizen (Grütze), V.-Cig.
968. kopár, -rja, m. der Meilerköhler, Cig.
969. 1. kópast, adj. = čopast, Mur., Jan.; kopasta kura, C.
970. 2. kópast, adj. schoberförmig, haufenförmig: kopasti oblaki, Haufenwolken, Jes., vzhŠt., C.
971. kopáš, m. ein Thier mit einem Schopf, C.
972. kopáščina, f. das Haugeld, Jan.
973. kopáški, adj. Hauer-: cestno kopaško orodje, das Straßenschanzzeug, Levst. (Cest.).
974. kopàt, -áta, adj. gehäuft voll, gegupft voll, Jan., Ziljska dol.- C.
975. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
976. 2. kǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. baden: otroka, konje k.; dež me je kopal, der Regen hat mich gewaschen, C.; — k. se, (sich) baden; v mrzli, gorki vodi se k.
977. kopáti se, -ȃm se, vb. impf. = kopičiti se: oblak se za oblakom kopa, Vrtov. (Vin.).
978. kopȃva, f. = kompava, Z., Rib.- Mik.
979. 1. kopȃvəc, -vca, m. der etwas gräbt, der Gräber, Jarn., Jan., M.
980. 2. kǫ́pavəc, -vca, m. der Badegast, Cig., C.
981. kopȃvje, n. coll. Disteln: trnje in kopavje, Cv.; — prim. kopava.
982. 1. kopȃvka, f. die Gräberin, Cig.
983. 2. kǫ́pavka, f. weiblicher Badegast, Cig.
984. kǫ́pča, f. die Schnalle, Mur., Cig., Jan.; die Schließe, die Heftel, Cig., C.; — tudi hs.
985. kǫ̑pčar, -rja, m. 1) der Heftelmacher, Cig.; der Schnallenmacher, Z.
986. 1. kopčáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnallen, koppeln, Cig., Jan.; — 2) treten: petelin kopča kokoš, Cig., Kr.; — 3) k. se, sich paaren, sich begatten (von Vögeln), Cig., Kr.
987. 2. kópčati, -am, vb. impf. izbivati, n. pr. orehe v kopi, GBrda; — prim. kopicljati.
988. kǫ́pčica, f. dem. kopča; kleine Schnalle, die Heftel, Cig., C., DZ., Navr. (Let.), BlKr.; die Buchschließe, C.; — pl. kopčice = baba in dedec, die Heftel, BlKr.
989. kǫ́pčiti, kǫ́pčim, vb. impf. knüpfen, C.
990. kópəc, -pca, m. = kopač, C.
991. kópẹł, -pẹ̑li, f. das Bad; mrzla, gorka k.; suha k., das Dampfbad, Z., C.; = parna k., Cig., Jan., nk.; škropilna (krop-) k., das Douchebad, Cig., DZ., = k. pod curek, Levst. (Pril.), = k. na škrop, jvzhŠt.; grezna k., das Schlammbad, Cig. (T.); rudninska k., das Mineralbad, Cig.; — tudi: kópẹł, gen. kópẹli, Met.; kǫ́pẹł, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
992. kopẹ̑la, f. = kopel, Dict., Hip., Mur., C., Mik.
993. kopẹ̑łən, -łna, adj. Bade-, Cig.; kopelna obleka, der Badeanzug, Cig.; kopelno poslopje, Vrt.
994. kopẹlı̑čar, -rja, m. = kopelnik, (kopličar) vzhŠt.; (po zgledu besede: topličar?).
995. kopẹ̑łnica, f. 1) das Badezimmer, Cig., Jan.; — 2) die Badewanne, Mur.
996. kopẹ̑łnik, m. der Badegast, Cig.
997. kopẹłnína, f. das Badegeld, die Badetaxe, Cig., C.
998. kopẹ̑łski, adj. = kopelen, Cig.
999. 1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
1000. 2. kópən, -pna, adj. zum Hauen gehörig: kopna motika, C.