ko (8.968-9.067)

8968. krivačẹ̑la, f. ein Taschenveitel mit gekrümmter Klinge, ko>Idrijako>.
8969. 1. krívəc, -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Erj. (Torb.), Rez. ( Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; ( nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.- Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.
8970. 2. krívəc, -vca, m. = krovec, der Dachdecker, ko>Celjska ok.ko>
8971. krívəlj, -vlja, m. 1) die zweizackige Spitzhaue, zweizackiger Krampen, C., Z.; — 2) seitwärts getretener Schuh, C.; — menda nam. krevelj.
8972. krivíca, f. 1) etwas Gekrümmtes: Narvekši krivica (klobasa) Pa dobra pravica, Vod. (Pes.); — 2) krivice, die englische Krankheit (Rhachitis), Cig.; — 3) das Unrecht; krivica se mu godi, es geschieht ihm unrecht; ne godi se mu krivica, er hat keinen Grund sich zu beklagen; krivico komu storiti (delati), jemandem unrecht thun; ne delajte nikomur krivice, füget niemandem ein Leid zu; krivico vreči na koga, jemandem die Schuld beimessen, Dict.; po krivici, mit Unrecht, ungerechterweise; na krivico, zuleide, Jan. (H.); — 4) krívica, die etwas verbrochen hat, die Schuldige, Mur., Danj.- Mik.
8973. krivíti, -ím, vb. impf. 1) krümmen, krumm biegen, Cig., Jan.; usta kriviti, Grimassen schneiden, Cig. (T.); — 2) k. koga, česa, jemanden einer Sache beschuldigen, Cig., Jan., Cig. (T.), M., Zora, vzhŠt., Dol.
8974. krivǫ́glati, -am, vb. impf. = brez dela postopati, pohajati, Erj. (Torb.).
8975. krivoòk, -ǫ́ka, adj. schieläugig, Cig., Jan.; krivooko človeče, Zv.
8976. krivopę̑tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj, Slovan I. 311.
8977. krivorę̑pka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
8978. krivovrátən, -tna, adj. = krivovrat, C.; — scheinheilig, kopfhängerisch, Z.
8979. krivúlja, f. 1) die krumme Linie, die Curve ( math., mech.), Cig. (T.), DZ.; vlak se pomikuje v krivuljah v klanec, Bes.; — 2) der Wiesenkerbel (anthriscus silvestris), Tolm.)- Erj. (Torb.).
8980. kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.- C.
8981. križȃda, f. = križišče 3), ko>Krasko>.
8982. križàt, -áta, adj. mit einem Kreuze versehen, Cig.; pet križatih, fünf Kreuzthaler, Jurč.; križata kola, Kreuzräder, Notr.
8983. krížəc, -žca, m. dem. križ; 1) das Kreuzchen; das Verdienstkreuz; k. dobiti; — Marijin k., ein Sternbild, Glas.; — 2) das Wirbelbein, V.-Cig.; — 3) pl. križci, das Kreuz (am Ende des Rückgrates): križci me bolijo, ich habe Kreuzschmerzen; — 4) die Klatschrose (papaver rhoeas), Goriš.)- Erj. (Torb.).
8984. krı̑žem, I. adv. kreuzweise, überzwerch; roke k. držati, mit verschränkten Armen, d. i. müßig dastehen; noge k. dejati, die Füße kreuzweise übereinanderschlagen; k. gledati, schielen; k. sejati, zweigängig säen, V.-Cig.; k. hoditi, hin und her wanken, Z.; k. iti, fehlschlagen, Cig.; vse križem, alles durcheinander, Cig., Jan.; vse križem govori, Z.; — (atributivno) k. pot, der Kreuzweg, der Kreuzgang, Cig.; na križem poti, Dict.; So na križem pot me djali, Npes.-K.; k. les, das Kreuzholz, Cig.; križem balta! (kletvica), Z.; po križem svetu, in der Welt herum, Pohl. (Km.); = k. svet ( nam. v križem svet ali: križem v svet), Cig.; Pošlji osla križem svet, Nazaj ti pride uhat ko pred, Zv.; — II. praep. c. gen. križem potov, allerwegen, Mik.; križem sveta, überall in der Welt herum; k. sveta iti, in die weite Welt gehen; k. morja se voziti, herumkreuzen, Cig.
8985. krížən, -žna, adj. 1) Kreuz-, kreuzförmig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); križni rez, der Kreuzschnitt, Cig.; križno obločje, das Kreuzgewölbe, Cig.; križna cerkev, die Kreuzkirche, Cig.; — po križnih cestah, auf sich kreuzenden Straßen, Ravn.; — 2) Kreuz- (in kirchlicher Beziehung); križna nedelja, der Bittsonntag, Cig.; križni pot = križev pot, der Kreuzweg, Mur., Cig.; — 3) das Rückenkreuz betreffend: križna kost, das Kreuzbein, Cig., Jan., Cig. (T.); križna čutnica, der Kreuznerv, Cig.
8986. križevàt, -áta, adj. 1) ein Kreuz oder Kreuze enthaltend: križevato kolo, ein unbeschientes Rad mit kreuzweise stehenden starken Speichen, ein Kreuzrad, Dol.- M.; — gitterig, Cig.; — 2) kreuzförmig: k. šiv, die Kreuznaht, Cig.; — križevato (kreuzweise) smo si v rodu, C.
8987. križevátən, -tna, adj. = križevat: križevatno kolo, Notr.- Levst. (Rok.).
8988. križevátina, f. = zelenika, der Grünhainer: mala, velika k., Trumm., Erj. (Torb.).
8989. križevȃtka, f. die Kohlmeise (parus maior), Cig., Dol.- Z.
8990. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Erj. (Torb.).
8991. križič, m. = kržič, kokorik, DSv.
8992. križíšče, n. 1) der Friedhof, Notr.- Vrt.; — 2) der Ort, bis zu welchem man auf dem Lande die Leichen zu begleiten pflegt, (kržišče) Cig.; — 3) der Kreuzweg, Svet. (Rok.), Bes.; ko je prišel na neko križišče, ni vedel, kam bi se obrnil, Cv.; na križišču posedeti, Jurč.; der Kreuzungspunkt, DZ.
8993. krı̑žman, m. die Kreuzblume (polygala sp.), Ist.)- Erj. (Torb.).
8994. krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
8995. kŕka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
8996. kŕke, f. pl. die langen Kopfhaare, vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
8997. krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.
8998. krkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda krklja, kadar vre, Z., Erj. (Torb.).
8999. kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
9000. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
9001. 1. kŕma, f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.- Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
9002. krmȃn, m. der Floßführer, Cig.; — pogl. korman.
9003. krmȃnəc, -nca, m. der Steuermann, Cig., C.; — pogl. korman.
9004. krmániti, -ȃnim, vb. impf., Cig., pogl. kormaniti.
9005. krmẹžljàv, -áva, adj. triefäugig, eiteräugig; krmežljavo oko, das Triefauge, Cig., Jan.; krmežljavo gledati, jvzhŠt.
9006. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
9007. 1. krmúlja, f. der Felsenvorsprung, Kor.- Cig., Jan.; — die Anhöhe, C.
9008. krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Prim.)- Štrek. (Let.).
9009. kȓnčič, m. dem. krnec; = nožiček, Erj. (Torb.).
9010. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
9011. krnı̑čka, f. dem. krnica; lesena skledica ali koritce ali nečke, vzhŠt.
9012. krnják, m. = skopljen prasec, Mik. (Et.).
9013. krócəlj, -clja, m. = krokelj, svinja: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja, Mišelj dolu pade, krocelj ga popade (= svinja in želod), Goriš.)- Erj. (Torb.).
9014. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
9015. krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
9016. kroglovı̑t, adj. sphaerisch: krogloviti konci palic, DZ.
9017. krogovı̑t, adj. kreisförmig, Cig. (T.); krogovito se suče kolovrat, Vrt.
9018. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
9019. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
9020. krǫ̑kar, -rja, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax).
9021. krōm, m. neka kovina, das Chrom, Cig. (T.).
9022. krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.- C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Erj. (Torb.).
9023. krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
9024. krǫ̑navəc, -vca, m. der die Krönung vornimmt: škof k., Cv.
9025. kronovščina, f. = kronsko posestvo, Jan. (H.).
9026. krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
9027. krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
9028. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
9029. krǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. glucken; kokla kroplje, Cig., jvzhŠt.
9030. 2. krǫ́pəc, -pca, m. debela, na koncu čvršasta palica, Erj. (Torb.).
9031. kropı̑łnik, m. das Weihwasserbecken, Štrek., Gor., ko>Krasko>.
9032. kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
9033. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
9034. kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
9035. krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
9036. krotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.- Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.- Mik.
9037. 1. krotíti, -ím, vb. impf. bändigen, bezähmen, im Zaume halten; tudi ko nas tepe in kroti, je naš oča, Kast.- Valj. (Rad); otroka k., Z.; hudo nagnenje, strasti, sebe krotiti.
9038. krotovíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, sich zusammendrehen (vom Faden, wenn man ihn zu stark windet), M.; sich verwirren, sich filzen, Cig., Jan.; — 2) k. koga, bedrücken, bedrängen: kmeta pa že vse krotoviči, Gor.; züchtigen: s kneftro k. koga, LjZv.
9039. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
9040. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
9041. krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
9042. krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
9043. krpȃłnica, f. 1) das Flickzimmer, DZ.; — 2) orodje, s katerim se izkopava repa, korenje, Dol.
9044. kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
9045. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
9046. krpẹ́ljiti, -ẹ̑ljim, vb. impf. za krpelj držati in ravnati tek kolescem plužnim, BlKr.
9047. krpezíca, f. der Knüttel, Vrt.; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst. (Zb. sp.); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Goriš.)- Erj. (Torb.).
9048. kȓpež, m. das Flickwerk, Z.; krpež, trpež kočo obdržava, Npreg.- Kr.; tudi: krpèž, -ę́ža, LjZv., Levst. (Zb. sp.).
9049. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Erj. (Torb.), Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
9050. krpúča, f. = gruča, Notr.; — prim. kopuča, klopuča.
9051. krpúčica, f. dem. krpuča: k. leščnikov, Notr.- Levst. (Rok.).
9052. krpúlja, f. = divja koza, die Gemse, V.-Cig.
9053. krslepati, -am, vb. impf., Št.)- C., pogl. krslupati.
9054. krslepíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = krslepati, Št.)- C.
9055. kŕstiti, kŕstim, vb. impf. et pf. ( Mik. (V. Gr. IV. 297., 771.) 1) taufen; otroka k., za krščeni svet! = um Gottes willen! Jurč.; — 2) einen Namen geben: nelepo k. koga, Jurč.; — 3) vino k., dem Wein (im Fass) Wasser beimengen; krščeno vino; — tudi krstíti, Št.
9056. 1. krstníca, f. die Todtenkammer, Svet. (Rok.), Erj. (Torb.), Notr.
9057. 2. krstníca, f. 1) das Taufwasser, Mur.; — 2) der Taufstein, Mur.; kamenita k., Bes.; — 3) der Taufsamstag, Mur.; krstnico obhajati, Z.; binkoštna k., Cig.
9058. 2. kr̀š, kŕša, m. 1) der Strauch, Jan., Pot.- M.; — 2) der ausgepresste Traubenstock (= koš), C., Poh.
9059. krščȃnski, adj. christlich; k. nauk, die Christenlehre, der Katechismus; to ni po krščansko, das ist unchristlich.
9060. kršı̑n, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Erj. (Torb.), Štrek.
9061. kŕšiti, kȓšim, vb. impf. brechen, abbrechen, M.; — z Golavca se krši prst, lagert sich ab, Levst. (Močv.); schmälern, M.; založnino k., die Caution schmälern, DZ.; pomoč k. komu, Levst. (Pril.); Eintrag thun: k. ponižnost, Cv.; — prim. krušiti in hs. kršiti.
9062. kr̀t, kŕta ( kȓt, Dol.), m. der Maulwurf (talpa europaea); boji se dneva kakor krt; — slepi k., der blinde Maulwurf (talpa caeca), zlati k., der Goldmaulwurf (talpa inaurata), Erj. (Z.).
9063. krtáča, f. 1) die Bürste; — 2) der Wollkamm, Mur., Jan., — prim. nem. die Kardätsche, lat. carduus, Distel.
9064. krtáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) bürsten; obleko k.; — 2) kardätschen, Mur., Cig.; volno k., Z.
9065. 2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Erj. (Torb.); — nam. krotica.
9066. krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).
9067. 1. krtovíca, f. die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Erj. (Torb.).