ko (8.768-8.867)

8768. klepȃłnik, m. 1) der Dengelstock, C., Gor.; sedel je pri klepalniku in klepal koso, Zv.; — 2) der Dengelhammer, Cig., Jan.
8769. klépati, klę́pljem, tudi: klepáti, -ȃm, vb. impf. 1) klappern: divja kura kleplje, Polj.; — 2) klopfen, hämmern, klempern; kamenje na cesti k., Steine klopfen; — koso, srp k., dengeln; mlinski kamen k., den Mühlstein schärfen.
8770. klepèt, -éta, m. 1) das Geklapper; — das Getön der Kuhglocken, C.; das Geplauder, das Gekläffe; — 2) klépet, der Glockenschwengel, Erj. (Torb.).
8771. klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.
8772. 2. klẹ̑šč, m. = kleščman, Štrek. (LjZv.).
8773. klẹ̑ščar, -rja, m. 1) der beim Pflügen die Pflugnarbe (klešče) hält, Cig., Kr.; tudi: klẹščár; — 2) = rogač, der Hirschkäfer, Cig., Jan., Erj. (Torb.); — 3) = rak, Erj. (Izb. sp.).
8774. klẹ̑ščarica, f. der Ohrwurm (forficula), Erj. (Torb.); — die Scherenassel, Cig.
8775. klẹ́šče, f. pl. 1) die Zange; beraške k., die Biegzange, V.-Cig.; — v kleščah biti, in der Klemme sein; — die Krebsschere; — die Fresszange, Cig.; — 2) das Charnier an der Sägemühle, V.-Cig.; — 3) "ona lesena kamba, s katero navadno kak dečak mej oranjem navrača plužna kolesca, da prav teko po jamljišči (razoru)", Erj. (Torb.); die Pflugnarbe, Cig.
8776. klẹ̑ščəc, -əca, m. neka vinska trta: der Ortlieber, Vrtov. (Vin.), Hal.- Erj. (Torb.); beli ali drobni k., Trumm.; rumeni, modri k., C.
8777. klẹ̑ščman, m. der Hirschkäfer (lucanus cervus), Notr.- Cig., Štrek. (LjZv.).
8778. klẹ̑ščnik, m. 1) großer Vorderzahn, Cig., M.; mlečni kleščniki, Nov.; — 2) = dlesk, C.; — 3) oni kolček na plužni, za katerega drži pri oranju kleščar, Gor.; — prim. klešče 3).
8779. klẹ̑štra, f., Cig., Erj., C.; nav. pl. kleštre, das Kummetholz, die Kummetklammer, Mur., Cig., C.; lesena kamba v konjskem homotu, Kr.- Erj. (Torb.); — kleštra, psovka za nerodnega človeka, Kr.- Erj. (Torb.), ali živinče, C.; — prim. bav. klöster, ki je iz slov.; prim. klešče, Erj. [Torb.].
8780. klę́ti, kółnem, vb. impf. 1) fluchen; eden moli, drugi kolne; k. s hudičem, s šentom, itd., solche Worte aussprechend fluchen, C.; k. koga, jemanden verfluchen, fluchend schelten; očeta, mater k.; — 2) k. se, schwören, schwörend betheuern, Dict., Cig., C.
8781. klẹ̑tka, f. 1) der Käfig; k. polna vrabcev, Dalm.; — der Vogelschlag, Meg., C.; ptiče v kletko loviti, Dol., jvzhŠt.; — 2) eine Art Weinpresskasten, C.
8782. kleveta, f. = obrekovanje, Zora; — stsl.
8783. klevetáti, -ȃm, vb. impf. = obrekovati, C., nk.; — stsl.
8784. klevetnik, m. = obrekovavec, nk.; — stsl.
8785. 1. klícati, klı̑čem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
8786. klı̑č, m. das Rufen, C.; — die Versteigerung: na klič staviti, öffentlich versteigern, C., Ist.- Nov.; če bodeš tako gospodaril, prideš hitro na klič, (= propade ti, kar imaš), Erj. (Torb.).
8787. klínast, adj. 1) keilförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); klinasto pismo, die Keilschrift, Jan., Cig. (T.); klinasto se končevati, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.); — 2) pflockartig, holznagelförmig.
8788. klı̑nčka, f. neko kiselo jabolko, C.
8789. klı̑nčnica, f. 1) das Nelkengewächs, Jan., Cig. (T.), Nov., Tuš. (B.); — 2) neka hruška, Erj. (Torb.).
8790. klīnika, f. zavod, v katerem se dejansko uči zdravljenje bolnikov, die Klinik.
8791. klíniti, klı̑nim, vb. impf. 1) Pflöcke setzen, Z.; — 2) = siliti: klinijo nas, da bi delali cesto, Erj. (Torb.); — 3) keilen, spitzen, Cig.; — (Getreide) schroten, Mur.; beim Verzehren des Kernobstes die Kerne wegwerfen, Mur., C.; — k. se, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.).
8792. klíp, m. der Maiskolben, Tuš. (R.), SlN.- C., kajk.- Valj. (Rad).
8793. klı̑pka, f. der Stockfisch (gesalzen und getrocknet), Erj. (Ž.); — prim. hs. klipka, der Kolben.
8794. kljùb, I. adv. zum Trotz: k. delati komu, = kljubovati, jemandem Trotz bieten, Cig.; — II. praep. c. dat. trotz; k. prepovedi; tudi: v kljub (vkljub); — prim. kljubu.
8795. kljubováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen: k. komu; vsemu svetu k.; — kljúbovati, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad).
8796. kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker ( mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.
8797. ključȃłnica, f. 1) das Schloss; — viseča k., das Vorlegeschloss, Cig., Jan.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Erj. (Torb.).
8798. ključárski, adj. 1) Haushälter-, Kämmerer-, Mur.; — 2) Schlosser-, ključarsko delo, LjZv.
8799. kljúčək, -čka, adj. krumm, C.; ključka in trnova pot, C.; na ključko, krumm, schief, ogr.- C.
8800. kljúčica, f. 1) dem. kljuka; das Häkchen; lahko si ključico podasta, = oba sta enaka, nič ali malo vredna, Erj. (Torb.); ključico komu iztegniti, jemandem den Anschlag vereiteln, C.; ( prim. kljuko vleči); — 2) = ključ, die Schlüsselrebe, vzhŠt.- C.
8801. kljȗčnik, m. die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), Erj. (Torb.); — (= lučnik [verbascum], Hal.- C.).
8802. kljúka, f. ein hakenförmig gebogener Gegenstand: z. B. der Wandhaken; na kljuko obesiti kaj, etwas auf den Nagel hängen; Sem obesil zavolj tebe Dokaj časa uk na kljuko, Preš.; der Heftelhaken, der Henkelhaken, der Fensterhaken, der Haken zum Heuraufen, u. dgl.; kljuka se kvake drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — das Knieholz, das Kniestück, Cig.; — = ključ, die Schlüsselrebe, der Rebensetzling, C.; — das Winkelholz (Winkelmaß), Cig., M.; = vogalna k., Hip. (Orb.); — die Zimmermannsklammer, C.; — die Sensenkrücke, Cig.; — die Kurbel, Cig., Jan.; — die Thürklinke; za kljuko prijeti, držati; — = sključen prst: na kljuko zažvižgati, Zv.; — kljuko vleči = za sključena prsta se vleči, Levst. (Rok.); ( prim. bav. hackel ziehen); — die Ranke, C.; — kljuke, hakenförmige, unförmliche Schriftzüge, Z.; kljuke delati, Krähenfüße machen, Cig.; — die röm. Fünf: kljuka pet, križ deset, pa kola dva, to stori sedemnajst, Jurč.; — meja na kljuko, scharfwinklige Grenze, Svet. (Rok.); — ein elendes Pferd, Lašče- Levst. (Rok.), oder Rind, Z.; — eine vom Alter gebeugte Frau ( zaničlj.), M.; — kljuka prediva, eine Knocke Spinnhaar, Andr.
8803. kljȗnast, adj. schnabelförmig, schnabelig; kljunasta podkova, das Stelzeisen, DZ.
8804. kljȗnka, f. das Kopfgras (rhynchospora), Medv. (Rok.).
8805. kljunotàj, -tája, m. brazdasti k., der Kohlgallenrüssler, Jan. (H.).
8806. klobása, f. 1) die Wurst; jetrna k., die Leberwurst, krvava k., die Blutwurst, kašnata k., die Breiwurst; mesena (mesna) k., die Fleischwurst, die Bratwurst; tudi: rdeča k., Ravn. (Abc.); klobaso za psom nositi, jemandem, der selbst kommen und bitten sollte, etwas nachtragen, Mur.; klobaso za psom metati, Wohlthaten jemandem wider seinen Willen aufdringen, Z.; — (klobasa, die Fleischwurst, Ščav.- C.); — 2) die Rolle: k. tobaka, eine Rolle Tabak, Cig.; k. denarja, eine Rolle Geld, Šol.; — 3) der Wulst, Cig., Jan.; — 4) die Strieme ( z. B. infolge eines Peitschenhiebes); klobasa se mu je naredila; — klobase pod očmi, die Augenringe, Cig.
8807. klobčəce, n. dem. klobko, das Knäuelchen, Cv.
8808. klobka, f. = klobko, C.
8809. klobȗčje, n. der großblättrige Huflattich (tussilago petasites), C.; — prim. klobukovje.
8810. klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.- C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).
8811. klǫ́ca, f. die Klötze, Jan., Erj. (Torb.); — iz nem.; prim. bav. klotzen.
8812. klǫ̑cati, -cam, -čem, vb. impf. glucken (von der Henne), Cig., C.; ne kloči, jezna kokla! Vrt.
8813. klǫ́ča, f. 1) die Gluckhenne, Cig., Jan., Štrek.; — 2) die Brautmutter, Cig., M.; — 3) der Kirchenluster, Erj. (Torb.); — 4) polovica orehovega jedra, Erj. (Torb.); — prim. kloka, kokla.
8814. klǫ́čenje, n. das Glucken; k. kokle, Str.
8815. klófniti, klǫ̑fnem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, k. koga, Mur., Kr.
8816. klofúta, f. 1) ein schlechter Hut, Met.; klobuka sicer nimam, pa mi bo uže hlapec kako klofuto posodil, Andr.; — 2) die Schwungfeder eines Raubvogels, C.; — 3) liederliches Weib, Mur.; — 4) die Ohrfeige.
8817. klofútniti, -ȗtnem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen, k. koga, Cig.
8818. klǫ́ka, f. 1) die Gluckhenne, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) die Brautmutter, Notr.; — 3) der Kirchenluster, Jan.; — 4) orehovo jedro, Erj. (Torb.); — prim. kvokati.
8819. klǫ̑mpati, -pam, -pljem, vb. impf. ein Geräusch von sich geben oder bewirken, wie z. B. wenn man ein nicht volles Fass bewegt ( Z.), oder wenn man Butter rührt ( C.), oder eine Flüssigkeit stark mischt, Cig.; plätschern, Jan.; — klappern: naj se potrese kokon, ako klomplje, je dobro, Nov.; — prim. klonkati.
8820. klomuzávati, -am, vb. impf. = klampati: z enim konjem klomuzava naprej, Jurč.; — (menda nam. klam-; prim. klamati).
8821. klonč, m. = klobko, Guts.; — prim. švic. kluntschi = Knäuel, Levst. (Rok.).
8822. klǫ̑nək, -nka, m. neka naprava v ptičjo lov, Erj. (Torb.); — prim. klonja.
8823. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
8824. klóniti, klǫ́nim, vb. impf. zukommen lassen: njemu vse kloni, Svet. (Rok.), Gor.; schenken: jaz vam ta svet klonim, Goriš.- Erj. (Torb.); — tudi: kloníti, Polj.
8825. klòp, klópa, m. 1) die Zecke, Mur., Cig., Jan., Ravn., Štrek., Gor.; navadni k., die gemeine Zecke oder der Holzbock (ixodes ricinus), Erj. (Ž.); prijeti se koga kot klop, sich an jemanden ankletten, Cig.; drži se ga, kakor klop kože, Str.; — 2) der Zwerg, Meg., Guts.
8826. klǫ̑pca, f. dem. klop; 1) das Bänkchen, ogr.- Valj. (Rad); — 2) kleine Terrasse, ko>Bolcko>.
8827. klopčȃnka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
8828. klópəc, -pca, m. 1) die Fallklappe, Cig.; — 2) der Kopfhänger, Cig.
8829. klǫ̑pək, -pka, m., Danj. (Posv. p.), pogl. klopko, klopčič.
8830. klopúša, f. = kopuča, več lešnikov ali orehov vkupe, Tolm.- Štrek. (Let.).
8831. klorīd, m. das Chlorid: kovinski k., das Chlormetall, Sen. (Fiz.).
8832. klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
8833. kloštír, -rja, m. = klop, klošč, die Zecke, Erj. (Torb.).
8834. klȗdba, f. slabo vino ( zaničlj.), Erj. (Torb.).
8835. klúpa, f. 1) ein Klemmwerkzeug, die Klemme, Cig., Jan.; die Fussklemme ( f. unbändiges Rindvieh), Mur.; die Bremse (zum Bändigen der Pferde), Cig., M., C.; v klupo dejati konja, bremsen, Cig., Jan.; pl. klupe, das Zwangholz; — 2) die Hakenspange (Agraffe), Cig.; die Schließe, DZ.; — 3) die Thürschnalle, der Drucker am Schlosse, Mur., Št.- M.; — 4) = kljuka, hölzerner, stumpfer Haken (um darauf etwas aufzuhängen), Fr.- C.; klupa se klupe drži, gleich und gleich gesellt sich gern, C.; — prim. nem. Kluppe = Klemme.
8836. kmȃlu, adv. 1) bald, in kurzer Zeit; kmalu potem, bald darauf; — 2) auf einmal, Dict., Dalm.; dvema gospodoma kmalu služiti, Krelj; vsi kmalu so pogrešili, sie sind "allzumal" Sünder, Krelj; žena je štiri hčerke kmalu imela, Vod. (Nov.); vrgel je Kričaja in stol, oboje kmalu skozi okno, Levst. (Zb. sp.); vse kmalu, alles auf einmal, Cig.; O kaj žalost ne stori! Kmalu dve gospe vmori, Npes.-K.; — prim. stvn. mal, der Zeitpunkt, ze einemo māle, Mik. (Et.).
8837. kmèt, -ę́ta, m. der Bauer, der Landmann; der Ganzhübler, Gor.- Mik.; = celi kmet, Cig.; na kmetih, auf dem Lande; na kmete iti, aufs Land gehen; s kmetov priti, vom Lande kommen; po kmetih hoditi, auf dem Lande herum gehen; po kmetih imajo take navade; v kmetih, unter dem Bauernvolke: v kmetih najmanj čislano rokodelstvo, Zv.
8838. kmę́tati, kmę̑tam, vb. impf. k. koga, jemanden einen Bauer schelten, Cig.
8839. kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.
8840. kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
8841. knádi, adv. (k nadi) = ob enem, zu gleicher Zeit ( prim. češ. hned, sogleich), Erj. (Torb.); (hnado, na zapadu- Mik.).
8842. knegínja, f. 1) die Gräfin, Alas.; — 2) die Fürstin, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj- M., nk.; velika k., die Großfürstin, Cig., Jan., nk.; — 3) die Kornblume (centaurea cyanus), Erj. (Torb.).
8843. knę̑štvọ, n. der Fürstenstand, die Fürstenwürde, das Fürstenthum, Mur., Cig., Jan., C., Cv.; veliko k., das Großfürstenthum, Vrt.
8844. knezovladíka, m. = knezoškof, nk.; — prim. hs. knez vladika.
8845. knę̑žən, -žna, m. die Stiefelröhre, Št.- C.; nav. pl. knežni, prim. kneža.
8846. krȃcman, m. = krac, krecman, C.
8847. kráda, f. der Holzstoß, Gor.), Erj. (Torb.), LjZv.; solovarska k., das Gradierwerk, Erj. (Min.); — prim. stsl. krada, rogus.
8848. krȃdež, m. 1) der Diebstahl; pisateljski k., das Plagiat, Navr. (Kop. sp.); — 2) = tat, Dol.- Levst. (Rok.), DSv.; ti gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
8849. krágulj, -úlja, m. 1) der Habicht, der Hühnergeier (astur palumbarius), Erj. (Ž.); = kokošji k., Dol.; sova nikdar kragulja ne rodi, Dict.; — = skobec, der Sperber, Meg., Cig., Levst. (Nauk); — 2) die Schelle, V.-Cig., C.; — pl. kragulji, der Schellenkranz, C.; — tudi kragúlj.
8850. kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt ( geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče- Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
8851. krȃjcarski, adj. Kreuzer-: krajcarsko društvo, der Kreuzerverein, nk.
8852. krȃjəc, -jca, m. das Randstück: k. sira, Tolm.; — das Brotränftchen, das Scherzel, Mur., Cig., SlGor.- C.; — das Schwartenbrett, Cig., Nov.- C., das Mondviertel, prvi, zadnji k.; das halbe Randackerbeet, Cig., SlGor.- C.; — das Ackerbeet überhaupt, Cig., Dict. ( prim. kraj); der Randstreifen am Tuch, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); pl. krajci, die Leinwandenden, Cig., C.; ( die Spitzen, Jan. [H.]; prim. češ. krajky); — der Abschnitt, das Segment, Cig.; k. oble, die Kugelmütze, die Calotte, Žnid.
8853. krȃjnik, m. 1) das Schwartenbrett, Cig., Jan., BlKr.- M., Notr., LjZv.; — das Halbholz (ein Stück von einmal der Länge nach gesägten oder gespaltenen Bäumen), Cig.; — 2) das Brotränftchen (Scherzel), Guts.; — od zvite potice odrezan konec in posebej spečen, Erj. (Torb.); — 3) das halbe Ackerbeet am Rande des Ackers, Mur.; — 4) der Tuchrand, Mur., C.; das Zettelende (bei den Webern), Cig.; — krajniki, die Hutkrämpe, C.; — 5) der Eckzahn, C.; — 6) der Eckkegel, C.; — 7) der Randreif, C.; — 8) das Seitenstück des Fassbodens, C.
8854. kraljeváti, -ȗjem, vb. impf. König sein, als König herrschen; k. črez koga; kraljuj nas ali: nad nami, sei König über uns, Cig.; k. koga, Ravn.; — herrschen; Gospod kraljuje; — Po morju — kraljuje mir, Preš.
8855. kraljevína, f. 1) das Königreich, Jan., DZ., nk.; — 2) neka vinska trta, Št., Dol., Erj. (Torb.); rother Portugieser, Trumm.
8856. kraljevják, m. der Natterkopf (echium vulgare), Josch.
8857. kralję́vski, adj. Königs-, königlich, Mur., Cig., Jan., Trub.; po kraljevsko obdariti, königlich belohnen, Cig.
8858. kralję́vstvọ, n. das Königthum, die Königswürde; — das Königreich; — das Reich; nebeško k.; (kralję́vstvọ, Meg., Trub., Schönl., Jsvkr., nk.; králje(v)stvo, kajk., ogr.- Valj. [Rad]; sicer nav. kralję́stvọ, tudi: -ę̑stvọ).
8859. kraljìč, -íča, m. 1) dem. kralj, das Königlein, Cig., Jan.; — 2) der Königssohn, königlicher Prinz, Mur., Cig., Jan., Mik., Vrt.; — 3) das Goldhähnchen (regulus crococephalus), Mur., Jan.; — 4) ( der Zaunkönig, Mur., Cig., Jan.); — 5) kovinski k., der Metallkönig ( chem.), Cig. (T.); — tudi: králjič, Mur., Valj. (Rad).
8860. kraljı̑čji, adj. einer Königin zukommend: vsa po kraljičje opravljena, Ravn.
8861. krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Gor.).
8862. krȃmež, m. ime kozlu, Erj. (Torb.).
8863. kramljáti, -ȃm, vb. impf. sprechen, discurieren; prijazno k. s kom; — prim. stsl. kramola, Lärm, Mik. (Et.).
8864. kràmp, krámpa, m. eine Haue mit zwei entgegengesetzten Picken oder einer Picke und einer schmalen Bahn; der Karst; s krampom kopati; vreden je, da bi mu s krampom puščal; — prim. bav. krampen, C.
8865. krȃmpač, m. der Rabe, der Kolkrabe, Mur., C.; ( der Nachtrabe [ardea nycticorax], Z., Frey. [F.]).
8866. krȃmpar, -rja, m. kdor s krampom koplje ( n. pr. po vinogradu), C.
8867. krȃmpež, m. 1) das Steigeisen, Z.; — 2) krampeži, die Spitzen (Griff und Stollen) am Hufeisen, C.; — Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-Vraz.