Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (8.601-8.700)

  1. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  2. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  3. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
  4. karfijōl, m. der Blumenkohl, der Karfiol, Cig., Jan.
  5. karla, f. neko jabolko, M., C.
  6. karmīn, m. neko rdeče barvilo, der Karmin, Cig., Jan., Cig. (T.).
  7. kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
  8. kartāvna, f. neko strelno orodje, die Kartaune, Cig., Jan.
  9. kartūš, m. die Patronentasche (cartouche), Kos.
  10. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  11. kasavəc, -vca, m. konj k., ein Pferd, das den Kopf zu schütteln pflegt, Habd.- Mik.
  12. kastruži, m. pl., Svet. (Rok.), pogl. kostruži.
  13. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  14. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  15. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  16. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  17. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Tolm.)- Erj. (Torb.).
  18. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  19. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Erj. (Torb.).
  20. kaštrȗn, m., pogl. koštrun.
  21. katalēktičən, -čna, adj. z nepopolno končno stopo (o verzih), katalektisch, Cig. (T.).
  22. katalíti, -ím, vb. impf. = kotaliti, Cig., C.
  23. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
  24. katánja, f. neka vinska trta, Erj. (Torb.).
  25. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  26. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
  27. katę́rikrat, adv. I. interr. welchesmal? — II. rel. wann; k. koli, wann immer; — III. indef. irgend einmal, manchmal.
  28. katētər, -tra, m. neko cevasto ranocelniško orodje, der Katheter.
  29. katorna, f., Mur., pogl. kotorna.
  30. kȃvčica, f. dem. kavka; 1) die Alpendohle, Erj. (Torb.); — 2) die Jäthaue, Jan.
  31. kȃvdranje, n. das Kaudern, das Gekoller des Truthahnes.
  32. kȃvdrati, -am, vb. impf. 1) kaudern, kollern (vom Truthahn); — 2) plaudern, Z., SlN.
  33. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
  34. kȃvka, f. 1) die Dohle (corvus monedula); k. škrlatnica, die Purpurdohle, Cig.; — 2) eine blaue Traubengattung, Vrtov. (Vin.), Trumm., Št.- Erj. (Torb.); — 3) der Haken, Cig.; — palica z železno kljuko na koncu, s katero tkalec ladjico pobira, Gor.; — die Jäthaue, Jarn., Mur.; — 4) die Thürschnalle, Z.; — 5) die Winde, Erj. (Torb.); — 6) grober Schriftzug, Z.; kavke delati, kritzeln, Krähenfüße machen, Cig.; — 7) človek, ki vedno javče (kavka): ti si prava kavka, jvzhŠt.
  35. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
  36. 1. kavkljáti, -ȃm, vb. impf. = nadležno beračiti, moledovati, Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. kavkati.
  37. kȃvkljəc, -kljəca, ( -kəljc, -kəljca), m. das Häkchen: trotje noge imajo kavkljece, jako bečelnim podobne, Levst. (Beč.).
  38. kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.
  39. kavljáti, -ȃm, vb. impf. keimen, sprossen, Notr.- Z.; krompir (v kleti) kavlja, Erj. (Torb.).
  40. kávljije, n. coll. die Keime, die Triebe, Erj. (Torb.).
  41. 2. kȃvra, f. die Unterkohlrübe (podzemeljska koleraba), Cig., Notr.- Z.; — prim. it. cavolo rapa, C.
  42. kȃvran, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax), Mur., Erj. (Ž.), BlKr., jvzhŠt., Erj. (Torb.).
  43. kavrána, f. = vrana, C.
  44. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
  45. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
  46. 1. kázən, -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.- Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
  47. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
  48. kázənski, adj. Straf-, Criminal-, Cig., Jan., DZ., nk.; kazensko pravo, das Strafrecht, das Criminalrecht, Cig., Jan., DZ.; v stvareh kazenske sodbe, in strafgerichtlichen Angelegenheiten, Levst. (Nauk).
  49. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
  50. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
  51. kážipot, m. der Straßenzeiger, der Wegweiser, Mur., Cig., Jan., nk.; — k. komu biti, jemandem den Weg weisen, Anleitungen geben, nk.; — prim. hs. kažiput.
  52. kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.
  53. kdọ̀r, pron. rel. wer; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kdor koli, wer immer! kdor (si) bodi, wer es sei.
  54. kə̀, conj. 1) wenn: ke bi ... (okršeni kədər = kadar, namesto zdaj v knjigah sploh navadnega: ko bi ...), Guts.; prim. Škrab. (Cv. VI. 10. VII. 9.); — 2) = ker, Guts., C.
  55. kę́ba, f. 1) etwas Abgestutztes, Cig.; — kokoš brez repa, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Zwergin, BlKr.
  56. kę́bast, adj. 1) gestutzt, stumpf, Cig., Jan.; kebasta kokoš, eine Henne mit sehr kurzen Schwanzfedern, BlKr.; kebast pes, ein Hund mit gestutztem Schweif, Levst. (Zb. sp.); — stümmelicht, C.; — 2) zwergartig, BlKr.- M.
  57. kəbláča, f. der Kopf ( zaničlj.), SlGor.- C., Trst. (Let.); — prim. kebel.
  58. kebzováti, -ȗjem, vb. impf. schauen, Acht haben: k. na koga, kaj, ogr.- M.; Acht geben, merken, ogr.- C., Valj. (Rad).
  59. kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).
  60. kec, adv. = odkod, Mik.; (iz ked-ci; prim. ked).
  61. kę̑čka, f. dem. keka; der Haarschopf, das Haupthaar, Cig., Jan., C., Mik., na vzhodu; za kečko potegniti koga, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; uže mi brezje v kečko sili, meine Haare werden schon grau, C.; = glava: imaš trdo kečko, SlGor.; — prim. kačka.
  62. ked, adv. = kod: od ked, Mik.
  63. kədá, adv. = kdaj, kedaj, Kor., Št.- Cig., C.
  64. kədáj, adv. = kdaj (tako sploh pišejo v novejšem času); prim. Cv. X. 4.; — kedàj = k letu, künftiges Jahr, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  65. kę̑kič, m. mali skržat (cicada orni), Erj. (Torb.).
  66. kę̑lj, m. utež pri uri, Erj. (Torb.).
  67. kənáti se, -ȃm se, vb. impf. = brandig werden, sich entzünden (o ranah), Goriš.)- Erj. (Torb.).
  68. kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.- Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Erj. (Torb.).
  69. kę́past, adj. klumpicht, geballt, Mur., Cig.; kepasto je proso, kadar težko k tlom visi, Polj.
  70. kę́pati, kę̑pam, vb. impf. 1) mit Schneeballen bewerfen: k. koga; k. se, sich mit Schneeballen bewerfen; — 2) volno k., die Wolle krämpeln und in große Flocken verwandeln, C.
  71. kę̑pəc, -pca, m. 1) der Bürzel, der Hühnersteiß, C.; — 2) der Zwerg, Cig., Jan.; ( hs.); — 3) die Kolbenhirse, Cig.
  72. kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.
  73. kę̑r, m. der Fels, Z., Gor.; eine felsige Erhöhung, ko>Savinska dol.ko>
  74. kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.
  75. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
  76. kəsnoúmən, -mna, adj. langsamen Verstandes, M.; k. biti, einen langsamen Kopf haben, Cig.
  77. kəšnjáti, -ȃm, vb. impf. = obotavljati se, počasno napravljati se (na kako delo), Goriš.)- Erj. (Torb.).
  78. kę̑ta, f. eine aus Flechtwerk und Lehm (Koth) gemachte Winzerhütte, Trst. (Let. 1874. 69.).
  79. kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, C.
  80. kəzmáti, -am, vb. impf. zausen, Z., jvzhŠt.; — prim. kosmati.
  81. kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.- Mik.; — prim. ker, kir.
  82. kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.- Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
  83. kìč, kíča, m. = kačka, čop, zatrep, der Dachwalm, Ravn.)- Cig.; — prim. 1. kika.
  84. kídati, kı̑dam, vb. impf. herauswerfen, aus dem Wege werfen, wegräumen; gnoj iz hleva, izpod živine k., ausmisten; pojdi kidat; sneg s ceste k., Schnee von der Straße wegschaufeln; — kopo k., einen Kohlenmeiler ausladen (ausstoßen), Cig.; — sveča (se) kida, die Kerze rinnt, Cig.
  85. kihȃłka, f. der Schnupfen, Erj. (Torb.).
  86. kı̑j, m. 1) ein großer Holzschlägel, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Gor., Št.; — die Keule, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Maiskolben, Gor.- Cig.
  87. kı̑jast, adj. schlägelartig, C.; — keulenförmig, kolbenförmig, Jan., Cig. (T.).
  88. kı̑jəc, -jca, m. dem. kij; 1) der Holzschlägel, Guts., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.; — der Knüttel, Cig.; — 2) der Zapfen am Nadelholze, Cig.; — entkernter Maiskolben, vzhŠt.- C.; — izreka se nav. kı̑c; (kijèc, vzhŠt.).
  89. kíkati, kı̑kam, -čem, vb. impf. 1) heiser sein, C., Z.; — 2) k. se, kichern: kaj se kičeš? Goriš.)- Erj. (Torb.).
  90. kílavəc, -vca, m. 1) der Bruchkranke, Mur., BlKr.; — ein noch nicht flügger Vogel, Štrek.; — 2) der Schwächling, Cig., BlKr.; — 3) ein unreifes, missgestaltetes Ding, Mur., BlKr.; — 4) der Pflaumenmisswachs (= rožič), Notr.)- Erj. (Torb.); — 5) kilavci, eine Art Doppelspeisegefäß für Hirten, Notr.; — 6) kilavec, der Odermennig (agrimonia eupatoria), Medv. (Rok.); — goli k., das kahle Bruchkraut (herniaria glabra), Medv. (Rok.).
  91. kíle, -eta, n. snet pri turščici, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  92. kı̑łəc, -łca, m. 1) nackter Vogel, Cig.; — 2) = kembelj na tehtnici, Erj. (Torb.).
  93. kı̑m, m. das Nicken mit dem Kopfe, der Wink, Cig.; mig in kim, C.
  94. kimálọ, n. 1) der Kopfnicker, Cig.; — 2) der Balançier ( mech.), Cig. (T.).
  95. kímanje, n. das Nicken mit dem Kopfe.
  96. kímati, -mam, -mljem, vb. impf. nicken; k. komu, jemandem zunicken; od zaspanosti k.; z glavo k., mit dem Kopfe wackeln, den Kopf schütteln; — prim. kivati (kakor je tudi v drugih slovanskih jezikih).
  97. kímavəc, -vca, m. 1) der Kopfnicker; — der zu allem "ja" sagt, nk.; — ein schläfriger Mensch, Štrek.; — der Kopfnicker (ein Muskel), Erj. (Som.); — 2) der Monat September; ( nav. kimovec); — 3) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), BlKr.
  98. kímavka, f. 1) die Kopfnickerin; — 2) die Küchenschelle (pulsatilla), Z.
  99. kı̑mljaj, m. nickende Kopfbewegung, Bes.
  100. kímniti, kı̑mnem, vb. pf. eine nickende Kopfbewegung machen, Mur., Cig., Jan., Mik.

   8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA