ko (7.968-8.067)

7968. izbóčiti, * -bǫ̑čim, vb. pf. ausbiegen, wölben, Cig., Zora; izbočen, convex, Jan., Cig. (T.); dvojno i., biconvex, Cig. (T.); i. kot, erhabener Winkel, Cel. (Geom.); — prim. vzbočen.
7969. izbọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen, verbessern; i. pot, Cig.; hrano komu i.; i. se, besser werden; bolniku se je izboljšalo.
7970. izbòr, -bóra, m. 1) die Auswahl, Mur., Cig., Jan.; na izbor mu je dano, er hat freie Wahl, Cig.; pusti Judom izbor ali voljo, Trub.; die Auswahl (der Gedanken, Worte), Cig. (T.); i. barv, das Colorit, Cig. (T.); — = volitev, Cig., Jan.; pravica izbora, Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Ausbund, die Elite, Cig., Jan.; — na izbor oblečena, ausnehmend schön gekleidet ("fesch"), Štrek. (LjZv.).
7971. izbosíti, -ím, vb. pf. 1) barfuß machen; i. se, die Schuhe zerreißen, Cig.; varuj svojo nogo, da se ne izbosi, Škrinj.; — konja i., dem Pferde das Hufeisen abnehmen; kolo i., die Schiene abnehmen; konj se je izbosil, das Pferd hat das (die) Hufeisen verloren; kolo se je izbosilo, das Rad hat die Schiene verloren; — 2) arm machen: vsega izbošeni, alles entbehrend, C.
7972. izbósti, -bódem, vb. pf. ausstechen; oči komu i.
7973. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
7974. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.
7975. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
7976. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
7977. izbúnkniti se, -bȗnknem se, vb. pf. einen Höcker bekommen, Cig.
7978. izcencljáti, -ȃm, vb. pf. iz koga kaj i., jemandem etwas abschachern, Cig.
7979. izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.
7980. izcimováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izcimiti se; sich entwickeln: izcimuje se največ gorkote v životu, Let.; (pravilneje: izcimljevati se).
7981. izcizẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.; sickernd ausfließen: veliko je izcizelo iz posode, jvzhŠt.
7982. izcmȗlək, -lka, m. etwas Ausgesogenes, C.; (izcmȗłək?).
7983. izcmúliti, -im, vb. pf. schmatzend aussaugen: i. hruško, vzhŠt.- C.
7984. izcurẹ́ti, -ím, vb. pf. ausrinnen, Cig.; veliko vina je iz soda izcurelo, jvzhŠt.
7985. 2. izcúzati, vb. pf. i. koga iz gugalice, jemanden ausschaukeln, aus der Schaukel schleudern, Cig.
7986. izčȃjmati se, vb. pf. zu sich kommen, zur Besinnung kommen, Št.- Cig., Jan., C.; izčajmaj se, zaspanec! jvzhŠt.; — zdaj sem se izčajmal = zdaj sem se spomnil, ko>Celjska ok.ko>
7987. izčárati, -am, vb. pf. hervorzaubern, Cig.; i. iz koga kaj, jemandem etwas abhexen, Cig.
7988. izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
7989. izdáleka, adv. = izdaleča, C., ogr.- Raič ( Kol.).
7990. izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.- Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.- nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
7991. izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
7992. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
7993. izdẹlávati, -am, vb. impf. = izdelovati; — skrbelo ga je, kako bo izdelaval, wie er auskommen wird, LjZv.
7994. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
7995. izdẹ́vati, -am, vb. pf. das Legen beenden; vse hruške iz košare na mizo i.; vse kosce kruha v žepe i.
7996. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
7997. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
7998. izdišljìv, -íva, adj. kar lahko izdiši, Cig.
7999. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
8000. izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
8001. izgəníti, -gánem, vb. pf. verrenken, Guts.; nogo, ročico si i., Erj. (Torb.).
8002. izgíniti, -gı̑nem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
8003. 1. izgláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, ausglätten; i. grbe, gube, Cig.; i. smreke, bis zu den Gipfelästen abästen, Kor.- Mur.
8004. izgnáti, -žénem, vb. pf. heraustreiben, herausjagen; (živino) na pašo i., das Vieh auf die Weide austreiben, Cig.; koga iz dežele i., jemanden des Landes verweisen, Cig.; iz postelje i., aus den Federn jagen, Cig.
8005. izgnésti, -gnétem, vb. pf. herausdrücken, herausdrängen; ausquetschen: i. kaj iz česa, Cig.; — i. se, sich herausdrängen; pren. durchkommen, aus einer Verlegenheit herauskommen, Cig.
8006. izgodnjáti, -ȃm, vb. pf. reif machen, reif werden lassen, Cig.; kokoš jajca izgodnja in iznese, Nov.; i. se, zur Reife kommen, reif werden, Cig.; (o lanu), Mur.; (o ptičih), flügge werden, Mur., Cig., Jan., Št.; izgodnjan, gereift: izgodnjani in porabni možje, SlN.
8007. izgoljufáti, -am, vb. pf. durch Betrug herauslocken, erlangen; i. iz (od) koga kaj.
8008. izgołtíti, -ím, vb. pf. = izgoltati: posamezne besede, kakor po sili izgolčene, Jurč.
8009. izgomlẹ́ti, -ím, vb. pf. "da bi ti ušesa izgomlela!" tako govori mati otroku, ako je neče poslušati, Erj. (Torb.); — prim. gomleti.
8010. izgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. fertig machen, vollenden; i. kako delo; danes še nismo izgotovili, heute sind wir noch nicht mit der Arbeit fertig geworden.
8011. izgovȃrjati, -am, vb. impf. ad izgovoriti; 1) aussprechen; besede dobro i., eine gute Aussprache haben; — 2) entschuldigen; — i. se, sich entschuldigen, Ausflüchte machen; izgovarjaje se, unter dem Vorwande, Cig.; i. se s čim, etwas vorschützen; z bratom se izgovarja, er schiebt die Schuld auf den Bruder, UčT.; — 3) i. komu kaj, jemandem etwas auszureden suchen, Jurč.; — 4) i. si kaj, sich etwas bedingen, vorbehalten; — 5) beschwören, besprechen: i. bolezen, Cig.
8012. izgovoríti, -ím, vb. pf. 1) aussprechen: napačno besedo i., ein Wort falsch aussprechen; — 2) eine Rede zuende bringen, ausreden; pusti ga, naj izgovori; — 3) i. se, sich durch Reden erschöpfen, Cig.; — 4) (mit Erfolg) entschuldigen; izgovori nas pri gospodu, Jap. (Prid.); — 5) ausbedingen, vorbehalten; izgovorjeni užitek, das Ausgedinge, Cig.; i. je treba, es muss als Bedingung gestellt werden, Levst. (Nauk); — 6) beschwören ( z. B. einen Schlangenbiss), M.; — 7) (po nem.) i. komu kaj, jemandem etwas ausreden, Cig.
8013. izgrájati, -jam, -jem, vb. pf. durch Tadel verleiden, M.; i. žensko, t. j. z grajo storiti, da je kdo ne vzame za ženo, Z.; blago je bilo izgrajano, wurde beanständet, Cig.
8014. izgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen hinausbringen, ausbeißen, Cig.; — i. se, sich herausbeißen, Cig.; — 2) durch Beißen beschädigen, verwunden: izgrizen, zerbissen, C.; — i. se, einander durch Bisse verwunden: psa sta se izgrizla; pren. sich verfeinden, Zora; i. se s kom, Cig.
8015. izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Erj. (Torb.).
8016. izgublję́nəc, -nca, m. der Verlorene, C.; izgubljenec se je spet našel, Ravn.; — tavali so sem ter tja kakor izgubljenci, LjZv.
8017. izgúliti, -im, vb. pf. abwetzen, Cig.; i. obleko, Cig.; i. se, sich entfasern, Cig.; — abnützen, abarbeiten, Cig.
8018. izhȃjanje, n. 1) das Hervorgehen, der Ausgang, Cig., M.; — 2) das Auskommen.
8019. izhȃjati, -am, vb. impf. ad iziti, izhoditi; 1) heraus-, hervorkommen: solnce izhaja, die Sonne geht auf ( nam. v knjigah nav. vzhajati, prim. Cv. VIII. 4.); — erscheinen: časniki izhajajo vsak dan; — abstammen, Cig., Jan.; iz kakega rodu, od Davida i., Cig.; — iz česa i., aus etwas hervorgehen, die Folge sein, Cig., Jan., nk.; to izhaja iz tega, das hat seinen Grund darin, Cig.; — 2) (po nem.) auskommen, sein Auskommen finden; težko i., z malim i., sich mit Wenigem behelfen; ali boš izhajal z denarjem? dobro i. s kom; ni i. ž njim; — 3) i. se (dobro, slabo), ausschlagen, ausfallen, Cig.
8020. izhítiti se, -hı̑tim se, vb. pf. ausschlagen: izhitili bi se mu po komolci tvori, Navr. (Let.).
8021. izhǫ̑dək, -dka, m. 1) izhodki kosti, die Beinausläufe, C.; — 2) die Folge, C.; — der Ausgang, der Erfolg, C.
8022. izhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) durch Gehen bahnen, austreten; izhojena pot; — 2) durch gemachte Wege erlangen, erlaufen, Cig.; dolg i., die Schuld eintreiben, BlKr.- Mik.; durch Fürsprache erwirken, C.; i. komu obilno pripomoč, Navr. (Let.); peneze i. od koga, jemandem Geld entlocken, Fr.- C.; — 3) i. se, sich müde gehen; izhojen, vom Gehen matt, C.; — 4) auskommen: z drvi i., C.; ali boš izhodil s tem denarjem? vzhŠt.; prim. izhajati 2).
8023. izigráti, -ȃm, vb. pf. 1) ausspielen; karto i., Cig., Jan.; — kako blago i. (po loteriji), Cig., (po nem.); — 2) zuende spielen, ausspielen.
8024. izı̑moma, adv. = izimkoma, Cig. (T.).
8025. iziskávanje, n. = iziskovanje: i. slovanskih jezikov, LjZv.
8026. iziskávati, -am, vb. impf. = iziskovati, Z.
8027. izíti, izídem, izšə̀ł (izášəl, Krelj, izə̀šəł, C.), vb. pf. 1) herausgehen, hervorkommen, Cig., Jan.; kadar nečisti duh od človeka izide, Krelj; aufgehen, Cig.; solnce je izešlo, Dalm.; prim. Cv. VIII. 4.; — erscheinen, (o knjigi), ergehen (o ukazu), Cig., Jan., nk.; izešel je drugi zvezek, Cv.; — 2) i. se, einen Ausgang nehmen, ausfallen; i. se po sreči, gut, glücklich enden; geschehen, in Erfüllung gehen; izidi se volja tvoja; kako se je izašlo ("zašlo") ali zgodilo? Krelj; izešlo se je, es ist in Erfüllung gegangen, C.; v tem pomenu tudi: iziti, Cig.; — 3) i., ausreichen: ravno je izešlo, jvzhŠt., (po nem. "ausgehen").
8028. izjecljáti, -ȃm, vb. pf. stotternd vorbringen, ausstammeln; z veliko težavo je izjecljal nekaj besed.
8029. izjẹ̑d, f., Z., nav. pl. izjẹ̑di, was man beim Speisen als nicht entsprechend unverzehrt lässt, solche Speisereste; tudi: die Viehfutterreste, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Polj., Št.; izjedi delati, = pri jedi izbirati, odrezavati, na stran devati, kar ni po godu, Z., Ljub.; izjedi ne maramo, ostankov pa, Z.; mišje izjedi, der Mäusefraß, Z.; der Schaden an Feldfrüchten, den das Wild durch Abfressen verursacht, V.-Cig.; (tudi: izjed, m., Cig.).
8030. izjẹ̑mati, -mam, -mljem, I. vb. impf. ad izjeti; herausnehmen: ausnehmen, Ausnahmen machen, ausschließen, Cig., Jan., nk.; — II. izjemáti, -jémljem vb. pf. mit dem Herausnehmen, Nehmen fertig werden; tako dolgo je jemal, da je vse izjemal, jvzhŠt.
8031. izjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) ausfressen; od črvov, miši izjeden; (o rji), Cig.; ausätzen, Cig.; — i. se, sich aus der Klemme reißen, sich herausarbeiten, Cig.; — 2) i. koga pod zemljo, durch Zänkereien ins Grab bringen, Cig.; — i. se s kom, sich mit jemanden zerzanken, Cig., C.
8032. izję́žiti, -im, vb. pf. iz ježic spraviti: kostanj i., BlKr.
8033. izkalíti se, -ím se, vb. pf. auskeimen: izkaljen kostanj, Nov.
8034. 1. izkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad izkopati, ausgraben, Mur., Cig.; krompir i., jvzhŠt.
8035. izkȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = izluščiti: kostanj iz griče (ježice) i., GBrda- Erj. (Torb.).
8036. izkȃvsati, -am, vb. pf. 1) aushacken (mit dem Schnabel), Cig.; — 2) zerhacken (mit dem Schnabel): kokoši so vso salato izkavsale, jvzhŠt.
8037. 2. izkȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).
8038. izkázati, -žem, vb. pf. 1) darthun, erweisen; to se bo izkazalo pred sodnikom; sina modrost izkaže očetov uk, Škrinj.- Valj. (Rad); — i. se, sich ausweisen, sich legitimieren, Cig. (T.), nk.; — 2) zeigen; svojo moč, svojo nevoljo i. s čim; — beweisen, erweisen, bezeigen; milost, ljubav, prijateljstvo, čast komu i.; pravico i. komu, jemandem Recht widerfahren lassen; tu se je izkazala božja milost; — i. se, sich zeigen: izkaže se mu v snu gospodična, kajk.- Valj. (Rad); — sich auszeichnen; — sich bewähren; i. se pravičnega moža; sich bezeigen: hvaležnega se i.; da mu se zahvalne izkažemo, kajk.- Valj. (Rad).
8039. izkázən, -zna, adj. 1) Ausweis-, Legitimations-: izkȃzno pismo, Cig., Jan., DZkr.; — 2) erweislich: izkazna škoda, DZ.
8040. izkazíti, -ím, vb. pf. verderben, verpfuschen; i. kako delo; vse izkazi, kar v roke prime; trikrat premišljeno, še rado izkaženo, Npreg.- Polj.; vino i., den Wein verfälschen, Cig.; vreme nam je veselico izkazilo; — entstellen, Cig.; i. ude, verstümmeln, Cig.; — entehren, schänden, Meg., Dict.- Mik.; — i. se, schlecht ausfallen: izkazilo se mi je delo; verderben, ( intr.); vino se je izkazilo; izkazilo se je, die Sache ist zu Wasser geworden, Cig.; ( nav. skaziti; toda prim. stsl., rus. iskaziti; izkažen, Trub.).
8041. izkíhati, -kı̑ham, -šem, vb. pf. 1) beim Niesen herauswerfen: i. kaj, Cig.; — 2) i. se, mit dem Niesen fertig werden, ausniesen: komaj sem se izkihal, C.
8042. izklámiti, -im, vb. pf. abnarren: denarja iz koga i., Cig., C.
8043. izklapoúhati, -ȗham, vb. pf. i. koga, jemanden abohrfeigen, jvzhŠt.
8044. 2. izklépati, -klę́pljem, vb. pf. aushämmern, ausdengeln; i. si koso, srp.
8045. izklepovȃłnik, m. = kotlarski bet, Cig.
8046. izklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) herausrufen, Cig.; Al' obhajilo 'zkliče Iz grobov ven mrliče? Preš.; — 2) mit dem Ausrufen ( z. B. der Stunden) zuende kommen, Mur.
8047. izkljuváti, * -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel auspicken, aushacken; oči komu i.; jedrce iz oreha i.
8048. izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
8049. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
8050. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
8051. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
8052. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
8053. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
8054. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
8055. izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
8056. izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
8057. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
8058. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
8059. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
8060. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., ausgehungert, C., Gol., Štrek.
8061. izlásiti, -im, vb. pf. i. koga, olajšati komu delo, storiti delo za druzega; "Čakaj, da te izlasim", (zl-) Erj. (Torb.); — ablösen, (bei der Arbeit) BlKr.- Erj. (Torb.).
8062. izlȃvkati, -am, vb. pf. = izstradati, Erj. (Torb.).
8063. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
8064. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
8065. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
8066. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
8067. izlı̑ka, f. der Vorwand, Cig. (T.), BlKr.- Mik., Svet. (Rok.); na izliko, zum Scheine, vzhŠt.