ko (7.701-7.800)

7701. gúnj, m. die Kotze, Cig., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.
7702. gúnja, f. die Kotze, C.; — kotziges Kleid, Trst. (Let.), — prim. it. gonna, srlat. gunna, Mik. (Et.).
7703. gunjár, -rja, m. der Kotzenverfertiger, Jan.
7704. gúnjast, adj. kotzig, zottig, C., Z.; gunjast pes, vol, Trst. (Let.).
7705. gúnjavəc, -vca, m. človek s kuštravimi lasmi, Trst. (Let.).
7706. gúnọ, * n. kmetske hiše dvorišče, Goriš.; pogl. gumno.
7707. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., ko>Mursko poljeko>.
7708. 1. gúzniti, gȗznem, vb. pf. = suniti, Erj. (Torb.).
7709. gvāno, m. obiloma nakopičen ptičji gnoj, der Guano, Nov.
7710. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
7711. hába, f. der Flügel, der Fittig, Kor.- Jarn., Guts., Mur., Jan., C., Št.- Valj. (Rad); stara ptičke ob hudi uri ogrne s habami, C.
7712. 1. hábati, -am, vb. impf. 1) puffen, Z.; stoßen, Cig.; z rogovi h., Gor.; — 2) wehen: vročina haba od koga ali česa, Dol.; plamen haba = šviga, C.; — 3) ungeschlacht, plump einhergehen, C., Z.; — 4) = bahati, C.; — 5) = bljuvati, prim. hebati.
7713. 2. hábati, -am, vb. impf. 1) h. kaj, etwas hintanhalten, C.; — verschonen, schonen, Meg., Dalm., M.; — h. kaj od koga, česa, behüten, C.; h. koga česa, jemanden vor etwas warnen, C.; — 2) h. se česa, sich vor etwas hüten, sich einer Sache enthalten, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; — prim. stsl. habati sę, sich enthalten.
7714. hábniti, hȃbnem, vb. pf. 1) stoßen, puffen, Cig., mit der Faust o. dem Ellbogen stoßen, Štrek.; prim. hebniti; — 2) schwach, müde werden, C.; hinsinken, hinstürzen, Cig., Nov.- C.
7715. hacáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, breit einherschreiten, C.; (o medvedu), Zora; hacal je po slami okoli konja, LjZv.; — prim. kor.-nem. hatsch'n, schleppend einhergehen.
7716. hȃdra, f. das Kopftuch der Weiber, vzhŠt.- C.; prim. adra; iz nem. "Hader".
7717. hȃdrica, f. das Tüchel, das Schnupftuch, C., Kor.- Kres.
7718. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
7719. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
7720. hȃjzba, f. velika izba, Raič ( Let. 1878, II. 189.).
7721. halamǫ̑ja, f. das Dickicht, das Gestrüpp, Erj. (Torb.).
7722. harcováti, -ȗjem, vb. impf. 1) kämpfen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) h. se = goniti se: kobila se harcuje, Trst. (Let.); — prim. harec.
7723. harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
7724. hārem, m. žensko stanovališče pri Turkih, der Harem.
7725. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
7726. harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
7727. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
7728. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
7729. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Ip., Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
7730. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Ip., Erj. (Torb.); — prim. habniti.
7731. heksaēdər, -dra, m. šesterec, kocka, das Hexaeder.
7732. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
7733. heláča, f. "poljka (Spelt) kadar je ophana", Erj. (Torb.); — pogl. hiljača.
7734. heliotrōp, m. neki kamen, der Heliotrop; tudi neko zemljemersko orodje, das Heliotrop.
7735. helǫ́vec, -vca, m. die Schlüsselblume (primula acaulis), Erj. (Torb.); (popačeno iz "jaglec").
7736. hę̑mpa, m. der Trottel, vzhŠt.; takov hempa in tepec, Let.
7737. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
7738. hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
7739. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
7740. hētman, m. kozaški glavar, der Hetman.
7741. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
7742. hiāde, f. pl. neko sozvezdje, die Hyaden, Cig. (T.).
7743. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Cig.
7744. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
7745. hidrāvlika, f. nauk o vodni sili, die Hydraulik, deli se v nauk o ravnotežju vode, o vodnem tlaku (hidrostatiko) in nauk o sili tekoče vode (hidrodinamiko).
7746. hierarhı̑ja, f. duhovsko oblastništvo, die Hierarchie.
7747. hílati, -am, vb. impf. eilen, Guts.; — prim. kor.-nem. heil'n, stvn. îlan = eilen.
7748. hílja, f. eine Kuh mit zurückgebogenen Hörnern, Cig., Lašče, Erj. (Torb.).
7749. hı̑ljəc, -ljca, m. ein Ochs mit zurückgebogenen Hörnern, M., Lašče, Erj. (Torb.).
7750. hinavčeváti, -ȗjem, vb. impf. heucheln, Mur., Cig., Jan., nk.; ne spodobi se za moja leta hinavčevati tako, Ravn.; — tudi h. se: samo hinavčevati se ti je znal, Jurč.
7751. hı̑ncati se, -am se, vb. impf. muthwillig umherspringen, C.; läufig, brunftig sein, (o konjih in psih), C.
7752. híncniti, hı̑ncnem, vb. pf. ausschlagen: z nogo h., C.; konj je hincnil, Z.
7753. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
7754. hı̑rs, adj. röthlich, Štrek. (LjZv.); — prim. irs.
7755. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
7756. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
7757. hı̑šnica, f. 1) die Schaffnerin, Cig., Jan.; stara h. grajščinska, Cv.; — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) neki ptič: = podgorelec, C.
7758. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
7759. hı̑štvọ, n. 1) die Wirtschaft, der Haushalt, Jan., M., C.; opravljati vse stroke hištva, Bes.; — 2) zakon sv. hištva, die Ehe, Habd., ogr.- C.; tudi: sveto hištvo, C.
7760. hítati, hı̑tam, -čem, vb. impf. 1) rauben, Npes.- Cig.; — 2) werfen, Jan., C., Mik., kajk.; h. se, sich balgen, Cig.; fantje se hitajo = mečejo, BlKr.; — 3) h. se, sich beeilen, eilen: noge imam dobre, če je treba hitati se, Zv.; kako se hitajo ter nabirajo, zadnja noče biti nobena, Zv.
7761. hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.- C.
7762. hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
7763. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
7764. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
7765. hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
7766. hı̑troma, adv. schnell, M.; gorkota hitroma prešine vse stvari, Vrtov.
7767. hitromísəłn, -səłna, adj. 1) schnell denkend: nismo tako hitromiselni ( "geschickt" Spang.), Krelj; — 2) leichtsinnig, C.
7768. hitrọ̑st, f. 1) die Schnelligkeit; h. pada, die Fallgeschwindigkeit, Cig. (T.); končna h., die Endgeschwindigkeit, Sen. (Fiz.); — die Fertigkeit, Cig.; — 2) = zvitost, Krelj; vražja hitrost, C.
7769. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
7770. hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
7771. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
7772. hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, C.
7773. 3. hlȃp, m. na hlap, schlotterig: bolj drži, če je na tesno zvezano, ko pa na hlap, jvzhŠt.
7774. hlápati, hlȃpam, -pljem, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Cig., Jan., C., Notr.; — 2) ein Geräusch machen, wie es beim Schnappen hörbar ist; kolo na vodi hlapa, C.; — 3) schlagen, C.
7775. hlápavəc, -vca, m. konj, ki zrak iz želodca puha, der Kopper, Strp.
7776. hlȃpčək, -čka, m. 1) dem. hlapec; — 2) = hlapčič 2), Cig.; — 3) dekliški h., die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Erj. (Torb.).
7777. hlapčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) Knecht sein, Sclave sein, im Stande der Knechtschaft sein, Mur., Cig., Jan., nk.; h. komu, C., nk.; — 2) = vasovati, Gor.
7778. hlȃpčevski, adj. knechtlich, knechtisch; hlapčevsko delo, knechtliche Arbeit; sclavisch, Cig., Jan., nk.
7779. hlápčiti, hlȃpčim, vb. impf. h. komu, bei jemandem als Knecht dienen, C.
7780. hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.- Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.- C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.- C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Ip.- Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
7781. 1. hlápiti, hlȃpim, vb. impf. 1) lockern (obleko), C.; — pren. državne razmere h. (lockern), SlN.- C.; — 2) die Geisteskraft benehmen, Met.
7782. hlápniti, hlȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, haschen: po čem h., Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — 2) hlapniti koga, jemandem einen Schlag versetzen, Z.
7783. hlastȃvka, f. die Krokodilschildkröte (chelydra), Erj. (Z.).
7784. hlástniti, hlȃstnem, vb. pf. 1) schnappen, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — haschen, packen, gierig ergreifen, Cig., Jan.; — 2) etwas mit Gier oder Hast thun: z roko h., mit der Hand irgend wohin fahren, M.; h. koga, jemanden schlagen, C., Z.; gäh hervorbrechen, Jarn.; kvišku h., in die Höhe fahren, Cig.; črez prag h., hastig die Schwelle überschreiten, SlN.; h. na koga, jemanden anfallen, Cig., C.
7785. hlaščetən, -tna, adj. habsüchtig ("hlasčeten"), rokopis iz 15. stol.- Let. 1889, 159.; — prim. 1. hlastati.
7786. hlę́ba, f. debelo bledorumeno jabolko, Erj. (Torb.).
7787. hlẹ̑bčarica, f. neko jabolko, Ip.- Erj. (Torb.).
7788. hleniti, * -nem, vb. pf. 1) plötzlich hervorleuchten: solnce je hlenilo skozi oblake, Ravn.- Cig., Rib.- M., Notr.- C.; — 2) nogo h., sich den Fuß verstauchen, Nov.; noga se hlene = se zvrne, C.; — 3) schlagen: h. koga z bičem, Z.; da le hlenem (kresnem), imam ogenj, Z.; — pravilneje menda: hliniti, nem.
7789. hlę́piti se, -im se, vb. impf. sich ducken: kokoš se hlepi, kadar počene ter se da prijeti, M.
7790. hlę́stiti, hlę́stim, vb. impf. prahlen: tkalec hlesti, da ima veliko dela, Gor.- M.; — prim. 2. hlastati.
7791. hlę́stniti, hlę̑stnem, vb. pf. schlagen: hlestnil ga je (s tanko letoraslijo), LjZv.
7792. hlẹ́v, m. der Viehstall; hlev zapreti, ko je krava ušla; hlev pitovnjak, die Maststallung, DZ. — pos. der Schweinstall, Npreg.- Cig. tudi: hlẹ̑v, Dol.
7793. hlinȃvski, adj. heuchlerisch: hlinavsko srce, Jurč.
7794. hlíniti, hlı̑nem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.- C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.- C.; — prim. hlipniti.
7795. hlípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) nach Luft schnappen, schwer athmen, C., Z.; keuchen, Jan. (H.); vol hliplje, Erj. (Torb.); — 2) (weinend) schluchzen, Jan., vzhŠt.- C.; — schlucksen, C., ich habe das Aufstoßen, Schlucksen, C., Notr.- Erj. (Torb.), Goriš.; — 3) schlürfen: vodo h., mehko hruško h., C.; — 4) schlagen, C.
7796. hlípavəc, -vca, m. die Schwertlilie (iris germanica), (dajo ga živini, kadar hliplje), Erj. (Torb.).
7797. hlípavnik, m. = hlipavec, Erj. (Torb.).
7798. hliptáti, -ȃm, vb. impf. nach Luft schnappen, schwer athmen, keuchen, Mur., Cig., Jan., C.; konj po zraku hlipta, SlN.
7799. hlǫ́ža, f. das Reisig, Št.)- Erj. (Torb.); — prim. haloza. (?)
7800. hmę́ljən, -ljna, adj. 1) Hopfen-, Cig., Jan.; hmę̑ljni kol, die Hopfenstange, Jan.; — 2) = pijan od piva, SlN.