ko (7.468-7.567)

7468. 2. gomílica, f. die Kamille (matricaria chamomilla); nav. pl. gomilice, Kamillen; g. komu skuhati, einen Kamillenthee jemandem kochen.
7469. gomílọ, n. = gomila, der Misthaufen, Erj. (Torb.).
7470. gomizljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kribbeln, wimmeln, Cig., Jan.; mravljinci gomizljajo, Dict.; — po udih mi gomizlja, Z.; — 2) moussieren, M.; vino gomizlja po kozarcih, Nov.; Blasen bilden: če deneš na stolčeno kredo nekoliko jesiha, bo jelo to brž peniti se in gomizljati, Vrtov. (Km. k.).
7471. gomóla, f. pusta in nerodovitna zemlja nastavša od razprhlega skrilnika, Erj. (Torb.); der Schieferthon, Erj. (Min.).
7472. gomolẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) = gomezeti, mrgoleti, Cig., Jan., C.; — 2) flackern, BlKr.; plamen gomoleje, Erj. (Torb.); gomoleča svetloba, flackerndes Licht, Erj. (Som.); — gomoli mi pred očmi, es flimmert mir vor den Augen, BlKr.
7473. gomolı̑vka, f. das Zittergras (briza media), Erj. (Torb.).
7474. gomólja, f. der Klumpen, Cig., Jan.; g. sira, presnega masla, C.; g. cukra, ein Hut Zucker, C.; die Knolle, Erj. (Min.); das Beerenbüschel, C.; — rožna g., ein Blumenstrauß, C.; — g. ptičev, eine dichte Schar Vögel, Kres.
7475. gomoljíti se, -ím se, vb. impf. 1) Klumpen bilden: mleko se gomolji, Hal.- C.; — 2) sich wieder aufzurichten suchen ( z. B. nach einem Fall), Hal.- C.
7476. gonda, f. dünnes, gekochtes Schweinefutter, SlGor.- C.
7477. goniomētər, -tra, m. = kotomer, Jan.
7478. goniometrı̑ja, f. nauk o razmerju med koti in pripadajočimi črtami, die Goniometrie.
7479. góniti, gǫ́nim, vb. impf. 1) wiederholt treiben; živino na pašo g.; zver s psi g., hetzen, jagen, hudoba ga goni, der Teufel reitet ihn, Cig.; g. otroke v šolo, die Kinder fleißig zur Schule halten, Cig.; — g. koga, fordern = terjati, Cig.; — pijača, ki na vodo goni, harntreibendes Getränk, Cig.; goni me, ich habe das Abweichen, Cig.; — kamenje v hišo g., ( pf. zagnati), BlKr.; drva po vodi g., Holz flößen, Jan.; kolo g., ein Rad treiben; vrtavko g., den Kreisel treiben; mehove g., die Bälge treten; rühren (beim Buttern): celo uro uže gonim, pa se neče storiti, Polj.; — vedno svojo g., immer dasselbe wiederholen, sagen, behaupten; "joj, joj!" je zmerom gonil, Ravn.; zmerom svojo goni slavček, immer dieselben Lieder singt die Nachtigall, Preš.; — ljudje gonijo (= pravijo), da bo vojska, Z.; — 2) g. se, a) sich herumtreiben, schäckern; otroci se gonijo po trati; — b) brunften, läufig sein; krava, kobila, psica se goni.
7480. gonjáti, -ȃm, vb. impf., Erj. (Torb.), pogl. vonjati.
7481. górəc, -rca, m. der Gebirgsbewohner, V.-Cig., Jan., Dol.- Z.; gorci: tako sami sebe imenujejo goriški gorjanci, Goriš.
7482. gorečíca, f. 1) die innere Hitze ( z. B. im Kopf), Lašče- Levst. (Rok.); — g. se je razlivala po licih krasotice, Zora; — 2) das Sodbrennen; — 3) gorę́čica = gorečnost, Jan.; — 4) der Enzian (gentiana), Medv. (Rok.).
7483. gorę̑čnica, f. der Kranichschnabel (pelargonium sp.), Erj. (Torb.).
7484. górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.- C., Mik.
7485. górən, -rna, m. das Stockwerk: hiša z enim gornom, na en goren, Jan., ko>Celovška ok.ko>; menda bolj prav: gorenj.
7486. gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).
7487. gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
7488. gorgúkati, -kam, -čem, vb. impf. = gorgrati, C.; gorgukal sem kakor golob, Dalm.
7489. goríčevəc, -vca, m. neka trta, Erj. (Torb.).
7490. goričljìv, -íva, adj. räudig, goričljiva ovca, Cig.; (? morda nam. garjičljiv, C.).
7491. gorjȃčarski, adj. gorjačarsko berilo, Preš.
7492. gorjȃnski, adj. die Gebirgsbewohner betreffend, Gebirgs-; po gorjansko, nach Art der Gebirgsbewohner.
7493. 2. gorję̑, * n. das Weh; da je bilo g., ^*daß es ein Jammer war, Cig.; človeško g., Zv.; gorje ti! weh dir! g. je pak pregrešnikom, Dalm.; gorje ti bo! gorje ti ga bo! Lašče- Levst. (Rok.); g. ti ga bodi! Jurč.; g. si ga njemu! SlN.; g. si ga tistemu, ki ...! LjZv.
7494. gorjȗp, adj. bitter, herbe; gorjupa jed, Mik.; gorjupi pelin, C.; hantig: gorjupo maslo, Cig., Jan.; — g. biti komu, jemandem gram sein, Cig.
7495. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
7496. gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).
7497. gọ̑rnji, adj. der oberhalb oder oben befindliche, der obere; g. konec, das obere Ende; gornja ustnica, die Oberlefze; gornja hiša, die Bodenkammer, Cig.; — prim. gorenji.
7498. gorogrȃnščica, f. neka trta, Erj. (Torb.).
7499. górski, adj. Berg-, Gebirgs-; gorsko jezero, der Gebirgssee; — gorska gospoščina, die Bergobrigkeit, staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 313.
7500. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
7501. gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
7502. gosı̑njak, m. 1) der Gänsestall, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Gänsekoth, Mur., Cig., Jan.
7503. gosják, m. 1) = gosak, Mur., Cig., Jan.; — 2) gọ̑sjak, der Gänsekoth, Cig., Mik.
7504. gǫ̑slanje, n. das Geigen, Cig.; Kako mu goduje goslanje to! LjZv.
7505. gospínjščica, f. neka trta, Erj. (Torb.); die Frauentagtraube, früher blauer Klevner, Trumm.
7506. gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; ( gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.- Mik., Krelj- C.).
7507. gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
7508. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
7509. gospodȃrnik, m. der Haushälter, Mur., Ravn.; der Meier, der Oekonom, Jan.
7510. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
7511. gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.
7512. gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).
7513. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Erj. (Torb.).
7514. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
7515. gospodı̑čnik, m. neko jabolko, Cig.
7516. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
7517. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
7518. gospodı̑njski, adj. eine Hausfrau oder Wirtschafterin betreffend, Hausfrauen-; gospodinjsko delo.
7519. gospodljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.; on (župan) se ne boj nikogar, a gospodljiv zopet ne sme biti, Levst. (Nauk).
7520. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Jarn. (Rok.).
7521. gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.- Mik.
7522. gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.).
7523. gospóski, adj. Herren-; gosposka zbornica, das Herrenhaus, nk.; den Herrenleuten gehörig, sie betreffend, ihnen entsprechend; gosposke šege, po gosposko živeti, oblačiti se.
7524. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
7525. gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.- Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
7526. góstinja, f. 1) weiblicher Gast, Let.; mehkužnost in lahkoživnost sta mu ostali neznani gostinji, LjZv.; — 2) die Inwohnerin, (gostnja), Met.
7527. gostı̑nski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
7528. 1. gostíti, -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.
7529. 2. gostíti, -ím, vb. impf. dicht machen, verdichten; eindicken; g. sol, gradieren, Cig.; condensieren, Cig. (T.); g. se, dicht werden, sich verdichten; iskre se goste, Jan.; dick werden (o tekočinah); — (besede) g., schnell reden, Cig.
7530. góstje, n. = gostí, BlKr.- M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).
7531. gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Erj. (Torb.).
7532. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
7533. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
7534. gostováti, -ȗjem, vb. impf. 1) intr. a) zugaste sein, C.; g. na zemlji, durch das Erdenleben pilgern, C.; b) als Inwohner in einem fremden Hause wohnen, zur Miethe wohnen, Mur., Cig., C., M., Polj.; zastonj g., zinsfrei wohnen, Cig.; — 2) trans. g. koga, bewirten, Mur., Cig., Jan., C.; Kristusa gostujo, Trub.; g. se, schmausen, Cig., Jan., C.; pos. bei einem Hochzeitsschmaus sein, C.
7535. gostǫ́vski, adj. Gast-: gostovsko pravo, das Gastrecht, Let.
7536. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
7537. goščȃva, f. 1) das Dickicht, dichtes Gestrüppe, dichter Wald; V odljudni goščavi sam zase živi, Preš.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Dict., Mur., Cig.; oljna goščava, der Oelsatz, DZ.; — goščava ali drožje, Krelj; — bule s črno goščavo, Schwarzgeschwülste, Strp.
7538. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
7539. gotǫ̑vəc, -vca, m. 1) bares Geld: samo gotovca ima toliko, BlKr.; — 2) = porok, der Gutsteher, C.
7540. gotovı̑nski, adj. Bar-: gotovinski troški, Levst. (Pril.); gotovinsko izplačilo, DZ.
7541. govę̑d, f. coll. das Rindvieh; vsa goved, Npes.- Cig.; kadar se tuja goved žene skozi selišče, naj domača bode zaprta, Levst. (Nauk).
7542. govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! ko>Savinska dol.ko>
7543. gǫ́vna, f. 1) = govno, Rib.- Mik.; — 2) pl. govne, ovčji pašnik, Erj. (Torb.).
7544. govnáč, m. der Rosskäfer (geotrupes stercorarius), Erj. (Ž.), Erj. (Torb.).
7545. 1. gǫ́vnọ, n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.- Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).
7546. 2. gǫ́vnọ, n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Erj. (Torb.); — nam. gumno.
7547. góvọ, n., nam. govedo, ko>Krasko>.
7548. govoríca, f. 1) das Gerede, das Gerücht; g. je, es geht das Gerücht; g. se je raznesla po vsem mestu, das Gerücht durchlief die ganze Stadt, Cig.; po deželi je šla govorica, LjZv.; — 2) die Rede: Marsikdaj se govorica ti zmeša, Preš.; — das Gespräch, die Unterhaltung, Cig., Jan.; ne poide mu tako naglo g., Jurč.; — 3) die Sprechweise: die Mundart, C.; domača g., heimatliche Klänge, C.
7549. govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
7550. govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
7551. govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega ( nam. o tem), Ravn.
7552. govǫ́rnica, f. 1) die Rednerin, Cig., Jan.; — 2) = die Rednerbühne, V.-Cig.; pošiljal je enakomisleče na govornico, Zv.; — 3) = govorilnica 1), C.; tudi: govorníca.
7553. gozdárski, adj. Förster-: gozdarsko učilišče, die Forstlehranstalt, DZ.
7554. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Goriš.)- Erj. (Torb.).
7555. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
7556. grȃbək, -bka, m. kolikor se ( n. pr. sena) enkrat z grabljami pograbi, Nov.- C.
7557. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
7558. gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami ( Notr.), po grabljah ( Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče- Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.
7559. grábljišče, n. 1) der Rechenstiel; tudi: grabljíšče; — 2) die Scabiose (scabiosa sp.), Erj. (Torb.).
7560. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
7561. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
7562. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
7563. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
7564. gradı̑vọ, n. das Baumaterial, Cig., Jan., DZ., nk.; pren. das Material, Jan., nk.; g. nabirati za kako znanstveno delo, nk.
7565. grāfika, f. risarstvo in pisarstvo, pos. diplomatiško pisarstvo, die Graphik.
7566. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
7567. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.