ko (701-800)

701. komorȃčnik, m. der Fenchelwein, Cig.
702. komoríka, f. die Steinlinde (phillyrea media), Erj. (Torb.), ( hs.); — divja k., die Kermeseiche (quercus coccifera), Medv. (Rok.).
703. kǫ̑mornik, m. der Kämmerer, nk.; komǫ̑rnik, ogr.- Valj. (Rad).
704. kǫ̑morništvọ, n. die Kämmererwürde, nk.
705. komp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C.; — prim. nem. der Kumpf, Kumpen = etwas Vertieftes, C.
706. kompa, f. die Fähre, C.
707. kompāktən, -tna, adj. jedrnat, compact, Cig. (T.).
708. kompanı̑ja, f. oddelek vojaštva, stotnija, die Compagnie.
709. kompanı̑jski, adj. Compagnie-; k. poveljnik.
710. komparatīv, m. primerjalnik, der Comparativ ( gramm.).
711. kompās, m. severnica, der Compass, Cig., Jan., Cig. (T.).
712. kompāsnik, m. die Compassbüchse, Cig. (T.).
713. kompāsovnik, m. = kompasnik, Cig. (T.).
714. 1. kǫ́mpati, -pam, -pljem, vb. impf. = klopotati, C.
715. 2. kǫ́mpati, -pam, -pljem, vb. impf. = kopati, baden, GBrda.
716. kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.- Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. popava.
717. kǫ̑mpəc, -pca, m. = klopotec; schlechtes Ei, Erj. (Torb.).
718. kǫ́mper, -rja, m. = srakoper; veliki in mali k., Erj. (Torb.).
719. kǫ́mperica, f. = komper, Erj. (Torb.).
720. 1. kompę̑ta, f. ein zänkisches Weib, C.
721. 2. kompę̑ta, f. = kopeta, Ig (Dol.).
722. kompetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zanken, murren, C.
723. komplę́ksija, f. die Zusammenfassung, die Complexion ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
724. komplikácija, f. die Verwickelung, die Complication ( phil.), Cig. (T.).
725. kǫ́mplje, -pəlj, f. pl. die Fessel, C.; v komplje mu deno roke, Levst. (Rok.); — prim. lat. compes, Fessel. (?)
726. kǫ́mpolja, f. 1) Jan.; nav. pl. kompolje, die Hochebene, Cig., C.
727. kompor, m. die Braunwurz (scrophularia), Medv. (Rok.), Tuš. (Št. l. č.).
728. kompōt, m. zavarjeno sadje, das Compot.
729. kǫ́mrica, f. neka necepljena hruška, Erj. (Torb.).
730. komtūr, m. = komendnik, der Comthur.
731. 1. komȗn, m. eine Vertiefung im Wasser, Mur., Met., Valj. (Rad); — prim. tolmun.
732. 2. komȗn, m. 1) die Commune, die Gemeinde, Cig., Jan., C.; — 2) der Gemeindeplatz, der Marktplatz, BlKr.- M.; — prim. it. il comune, die Gemeinde.
733. komunikácija, f. občevanje, die Communication, nk.
734. komus, m. der Bullenbeißer, vzhŠt.- Let. 1871. 182.
735. komúza, f. slab klobuk, DSv.
736. konáti, -ȃm, vb. pf. endigen: = do kraja dotirati, Nov.; pravdo k., schlichten, C.
737. kǫ́ncəlj, -clja, (-cəljna), m. entkernter Maiskolben, C.; = prim. 1. kocelj 1).
738. koncentrácija, f. usredba, die Concentration, Cig. (T.).
739. koncēntričən, -čna, adj. sosreden, istosreden, concentrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
740. koncēpt, m. osnutek spisa, das Concept, Jan., Cig. (T.).
741. koncēptən, -tna, adj. Concepts-, Jan.
742. koncȇrt, m. glasbena produkcija, das Concert.
743. koncȇrtən, -tna, adj. Concert-.
744. koncertováti, -ȗjem, vb. impf. ein Concert, Concerte geben, concertieren, nk.
745. koncę́sija, f. pripust, dovolitev, die Concession, DZ., nk.
746. koncipiēnt, m. der Entwerfer ( z. B. von Urkunden), der Concipient.
747. koncipīst, m. der Conceptsbeamte, der Concipist, Cig., Jan.
748. koncljȃnje, n. die Balgerei, Štrek. (LjZv.).
749. koncljáti, -ȃm, vb. impf. hin und her reißen, Štrek. (LjZv.); — prim. kanclati se.
750. končȃj, m. 1) = pika, der Schlusspunkt, Cig.; — 2) = končnica, die Endung, Jan.
751. končàn, -ána, m. = končar: gornji in spodnji končani, Zv.
752. končȃnje, n. die Beendigung; — die Vertilgung, die Vernichtung, Mur., Cig.
753. končár, -rja, m. der am Ende eines Dorfes, Marktfleckens Wohnende, ogr.- C.; ene vasi zgoranji in spodnji končarji, ogr.- Valj. (Rad).
754. kónčast, adj. zwirnartig, Cig.
755. končȃtelj, m. der Beendiger, Šol.
756. končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.
757. končȃva, f. 1) die Beendigung, das Ende, C.; — 2) die Zugrunderichtung, C.
758. končávati, -am, vb. impf. ad končati; 1) beenden, M., Z.; schließen, Cig.; Nemec govor končava z glagolom, Levst. (Zb. sp.); — k. se, enden, Jan.; — 2) vernichten: lažnike končavaš, Dalm.; končavaš te, kateri lažejo, Trub.
759. končȃvəc, -vca, m. 1) der Beendiger, Dalm.; — 2) der Vernichter: angel k., Dalm.
760. konče, adv. = konči, C., Mik.
761. kónčək, -čka, m. 1) das Endchen, das Endstückchen (eines Fadens, einer Kerze u. dgl.); konček motvoza, sveče; — 2) der Faden, Levst. (Zb. sp.).
762. kȏnčema, adv. = konči, Št.- Cig., Jan., Bes., Vest. (I. 6.).
763. kónčən, -čna, adj. 1) End-, Schluss-, Mur., Cig., Jan., nk.; kȏnčni zlog, die Endsilbe, Mur., Cig.; končna brzina, die Endgeschwindigkeit, Cig. (T.); — schließlich, nk.; endgiltig, nk.; — 2) endlich, Mur., Cig., Jan., Cel. (Ar.).
764. končę̑n, adj. zwirnen, Cig., Jan.; končene nogavice, BlKr.
765. končę̑nat, adj. = končen, Cig.
766. končeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) im Beendigen begriffen sein; k. se, enden, Jan.; — endigen, ausgehen, Jan., nk.; — 2) zugrunde richten.
767. končevȃvəc, -vca, m. der Vernichter, Cig.
768. kónčevje, n. coll. Zwirn: pretrga vrvi, kakor bi bilo končevje, Jurč.
769. kȏnči, adv. wenigstens, Mur., Jan., C., DZ.; konči ti bi me naj pustil pri miru, BlKr.; naj gre, konči bo mir, jvzhŠt.
770. končíca, f. das Schwartenbrett, C., Z.
771. kónčič, m. dem. konec; = konček 1).
772. končimar, adv. = končema, konči, ogr.- C.
773. končína, f. 1) der äußerste Theil einer Sache; pl. končine, die Extremitäten, Jan., Cig. (T.); k. prstov, die Fingerspitzen, C.; — končine, die Ausläufer, Cig.; die Grenzen, C., Nov.; iz vseh krajev in končin, SlN.; — 2) der Endpunkt, DZ.; — 3) die Endung, der Ausgang ( gramm.), C.
774. končka, adv. = konči, C.
775. končki, adv. aufrecht, C.
776. končljìv, -íva, adj. endlich, vergänglich, Cig. (T.), Krelj- M.
777. končljívost, f. die Endlichkeit, Cig. (T.).
778. kónčnat, adj. zwirnen, Jan. (H.).
779. končníca, f. das Endtheil (einer Sache: z. B. das Webertrumm), Cig.; das End- oder Fußbrett eines Bettes, Cig.; das Endbrett am Bienenstock, Valj. (Rad), Navr. (Spom.); prednja, zadnja k., Gol.; — die Endung, der Wortausgang, Cig., Jan., Cig. (T.); — = končnik 1), Jan.; — tudi: kónčnica, Valj. (Rad).
780. kónčnik, m. 1) der Afterdarm, der Mastdarm, Cig.; — 2) = končnica, das Endbrett am hölzernen Bienenstock, C., Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) der Endlaut, Jan. (H.).
781. končnína, f. der schlechtere Tuchrand, die Anschrote, Cig.
782. kónčnost, f. die Endlichkeit, Mur., Cig., nk.
783. kōndor, -rja, m. der Condor (sarcorhamphus gryphus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
784. kǫ́ndrast, adj., C., pogl. kodrast.
785. kǫ́ndrav, adj., ogr.- C., pogl. kodrav.
786. kondrčı̑ja, f. = kodrčija (tudi kondrcija), Lašče- Levst. (Rok.).
787. kondrovȃnje, n., ogr.- Mik., pogl. kodranje.
788. konduktér, -rja, m. izprevodnik, der Conducteur.
789. kondūktor, -rja, m. der Conductor (an elektrischen Maschinen), Cig.
790. kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.- C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.- Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
791. kónəc, praep. c. gen. am Ende; k. vasi; k. jezika se rado opotika, Npreg.- Jan. (Slovn.); konec oči te ne morem videti, ich kann dich durchaus nicht leiden, Erj. (Torb.); — prim. skonec.
792. konferēnca, f. = konferencija.
793. konferēncija, f. posvetovanje, die Conferenz, Cig. (T.).
794. konfigurácija, f. oblika, die Configuration ( geogr.), Cig. (T.).
795. konfīn, m. die Grenze, C.; — prim. it. confine.
796. konfīna, f. = konfin, Št.
797. konflı̑kt, m. spor, navzkrižje, der Conflict, Cig. (T.).
798. konglomerāt, m. labora, das Conglomerat, Cig. (T.).
799. kongrēs, m. shod, der Congress.
800. kongruēncija, f. skladnost, die Congruenz, Žnid.

   201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani