ko (7.001-7.100)

7001. drę́gati, drę̑gam, vb. impf. ad dregniti; mit einem länglichen Gegenstande stoßen, stupfen; s kolom d. v sršenovo gnezdo; v ogenj d., das Feuer schüren, Cig.; vol drega, der Ochs stößt, C.
7002. drę́gəlj, -glja, m. kol, s katerim se drega, C.
7003. drę́gniti, drę̑gnem, vb. pf. mit einem länglichen Gegenstande einen Stoß versetzen, stupfen; v oko d. koga s klinčkom; s pestjo koga d., jemandem einen Fauststoß geben, Cig.; d. sovražnika s konja, herabstechen, C.; ako se človek stegne, v dan dregne, (tako pravijo po leti, kadar je jako kratka noč), Notr.- Let.
7004. drẹ́kałnik, m. kol, s katerim drepšajo grozdje, Dol.; — prim. drokalnik.
7005. drẹmȃvka, f. 1) verschlafenes Weib, Cig.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Tuš., Erj. (Torb.).
7006. drẹmóta, f. 1) die Schläfrigkeit; dremota me ima, der Schlaf kommt mich an, Cig.; njih oči so bile polne dremote, Jap. (Sv. p.); — mrtva d., todesähnlicher Schlaf (torpor), C., Pohl. (Km.); — 2) das früh blühende Labkraut (galium vernum), Medv. (Rok.).
7007. drę̑mšałnik, m. kol z rogljiči na koncu v dremšanje grozdja, Dol.
7008. drę̑mšati, -am, vb. impf. s kolom, ki ima na koncu kake tri rogljiče, grozdje v kadi mestiti in mečkati, quetschen, Dol.
7009. drẹ̀n, drẹ́na, m. die Kornelkirsche (cornus mascula); — pasji d., divji d., = sviba, psika, der Hartriegel (cornus sanguinea), Z., Medv. (Rok.).
7010. drenāža, f. podzemeljsko odtakanje vode po ceveh, die Drainage.
7011. drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
7012. drẹ́nov, adj. von der Kornelkirsche; — drenova jagoda, die Kornelkirsche; drenov les, das Kornelholz; — drenove volje biti, nicht gut gelaunt sein, Z.
7013. drẹnováča, f. ein Stock aus Kornelholz, Cig., Valj. (Rad).
7014. drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.
7015. drẹ́novina, f. das Kornelkirschenholz; tudi: drenovína.
7016. drẹ́novje, n. das Kornelkirschengebüsch, Cig.
7017. drẹ́novka, f. 1) ein Ast, eine Ruthe von der Kornelkirsche, Z., Štrek.; — 2) die Kornelbirn, Cig.
7018. drẹnúlja, f. die Frucht des Kornelkirschenbaumes.
7019. drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.- Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.
7020. dretoh, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Št.- C.; (tudi: dretrh, Št.]).
7021. drẹvę́nka, f. 1) ein Getreidemaß (der Metzen), Habd., M., vzhŠt.; — 2) ein großer Korb, C.
7022. drẹ́višnji, adj. zum heutigen (noch künftigen) Abend gehörig; drevišnje mleko, die Milch, die heute abends gemolken werden wird.
7023. drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)- Let. 1883, 201.
7024. drę́zati, drę̑zam, vb. impf. = dregati; dokler je bil on, ni se nikomur drezalo v oči, Jurč.; v govor d., sich ins Gespräch mengen, Vrtov. (Km. k.); — d. koga, necken, Cig.; — d. koga, jemanden anspornen.
7025. drę́ze, f. pl. = dereze, das Steigeisen, Erj. (Torb.), Gor.
7026. drę́ža, f. neka črešnja, Tolm., Erj. (Torb.).
7027. drę́žati, -ím, vb. impf. müßig dastehen, C., Z.; lauern, losen, aufpassen: kaj mi tako na govorice drežiš? C.
7028. drę̑žnik, m. 1) der Mörserstößel, C.; — 2) trapast človek, Erj. (Torb.).
7029. drežnjáti, -ȃm, vb. impf. zudringlich schwätzen, darein reden, C., Z.; murren, unwillig sein: na koga d., Dict., C., Kast.
7030. drgȃł, f. die Mandel, die Tonsille, Erj. (Som.); — pl. drgȃli, die Drüsengeschwulst im Halse, Erj. (Torb.); ("dergavi", Meg.); — prim. 2. drgati.
7031. drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
7032. drgancẹ́la, f. die Mandel am Halse; pl. drgancele (bolezen) = drgali, Tolm., Erj. (Torb.).
7033. 1. dŕgati, dȓgam, vb. impf. 1) reiben, wetzen, Cig., Jan., C.; d. kaj s suho travo, Vest.; veja se ob vejo drga, Pjk. (Črt.); — kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.; — fegen, (drgáti) Mur.
7034. drgavíta, f. = dobrovita, Erj. (Torb.).
7035. drgoláča, f. der Knorrenstock, C.; (menda nam. drkolača; prim. stsl. drъkolъ der Knüttel).
7036. dríčati, drı̑čam, vb. impf. 1) gleiten machen: les d., das Holz in der Riese hinabgleiten lassen, Z., Svet. (Rok.); — 2) d. se, auf dem Eise schleifen = drsati se; rutschen: kdor se veliko po kolenih driča, ta se kmalu dela naveliča, Jan. (Slovn.), Cig., Jan., Vrt., Gor.
7037. drı̑ska, f. das Abweichen, der Durchfall: drisko imeti, Cig., Jan., BlKr.- Mik., jvzhŠt.
7038. dȓk, m. 1) der Glitsch, der Rutscher, Cig.; — 2) der Lauf, der Galopp, C.; v drk jahati, BlKr.- M.; koza poskoči v drk, Vrt.
7039. dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.- M., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Štrek. (LjZv.).
7040. dŕkniti, dȓknem, vb. pf. gleiten, rutschen, Cig., Jan., C.; meso je z njega drknilo, er ist mager geworden, Cig.; — d. v koga, jemanden anfallen, C.
7041. dr̀m, dŕma, m. der Schusterdraht, Cig., Met., Mik.; — prim. drum.
7042. dŕmanje, n. das Schütteln, das Rütteln: d. kol, das Schütteln des Wagens, Zora.
7043. drmljáti, -ȃm, vb. impf. rasseln: časi po cesti drmlja po šest in več samokoličaric druga za drugo, DSv.
7044. drnásəc, -sca, m. = mrjasec, Erj. (Torb.).
7045. drnáti, -ȃm, vb. impf. ungestüm saugen: mati pravi otroku: tako me drnaš, da mi boš še kri izpil, Dol.
7046. drníce, f. pl. drnice igrajo, es wetterleuchtet, Kor.- Cig.; — prim. zarnice.
7047. drnjǫ́hati, -am, vb. impf. schnarchen; Se spi brez težave, Drnjohati znam, Npes.-Schein.; (drnjuhati, Rez.- C.; drnohati, Ip., Erj. [Torb.]).
7048. drnjǫ́kati, -am, vb. impf. unverständlich, durch die Nase reden, Štrek. (LjZv.).
7049. drnǫ́səlj, -slja, (-səljna), m. 1) neka rjavomodra sladka sliva, Gor., jvzhŠt.; — 2) debela rdeča jagoda, Gor.- Zv.; — 3) = adreselj, Erj. (Torb.).
7050. drnúlja, f. die Schlehe, C., Štrek., pogl. trnulja.
7051. drò, adv. skrčeno iz: dobro: Bog daj dro, oj kraljič mlad, Npes.-Schein.; — wohl: Oba bi ti dro povedala, Ti bi se preveč prestrašila, Npes.-Schein.; — ja, allerdings, Jan., Kor.- M.
7052. drobarı̑ja, f. coll. = drobad, Cig.; kleine Kinder: toliko drobarije je pri nas, BlKr.- M.
7053. drobčarı̑ja, f. = drobad, kleine Kinder: naj se tudi ta drobčarija nekoliko poveseli, Bes.
7054. dróbən, -bna, adj. von geringem Umfange, klein, winzig; drobno zrnce, kleines Körnlein; d. pesek, feiner Sand; drobni dež, der Thauregen, Cig.; drobna pismena, die Minuskelschrift, Cig. (T.); drobno piše, er hat eine kleine Schrift; drobno blago, die Kurzware, Cig.; droben denar, Kleingeld; drobno lice, kleines, zartes Gesicht; drobna živina, kleines, schwächliches Vieh, tudi: = drobnica, das Kleinvieh; drobno gledati, kleine Augen machen; drobno šivati, fein nähen; — drobno hoditi, kleine Schritte machen; drobni koraki, Zwergschritte; — na drobno prodajati = im Kleinen (en detail), ( opp. na debelo); na drobno preiskati, genau untersuchen; — drobno peti, fein, hoch singen; ima droban glas, er hat eine feine, hohe Stimme, M.
7055. drobę̑n, adj. drobene klobase, t. j. jetrne in krvave, prim. drob 2.
7056. dróbičək, -čka, adj. dem. droben, winzig, Mur., C.; drobičko razrezati, Mur.; drobički sneg, C.
7057. drobír, -rja, m. eine Kleinigkeit, das Bruchstück, Cig.; der Splitter, Cig. (T.); — coll. kleine Stücke (Holz, Fleisch u. dgl.), BlKr.- M.; der Abfall beim Holzhacken, Poh.; kleine Rüben, Möhren, Erdäpfel, Mik., C.; Zerstückeltes, M.; Trümmer, Cig.; Trümmergestein, C.; ogeljni d., das Kohlengestücke, Cig., Nov.; seneni d., das Heuicht, Jan.; — = drob, die Eingeweide (im thierischen Körper), (drober) C., vzhŠt.
7058. drobíti, -ím, vb. impf. 1) in kleine Stücke zertheilen: bröckeln; pticam kruh d.; kruh d. v kavo; žgance d.; rudo d., das Erz pochen, Cig.; — komu kaj pod nos d., unter die Nase reiben, V.-Cig.; — d. se, zerbröckeln ( intr.): kamen se drobi; drobeč, brüchig, mürbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; ondukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; hrib ima ilovo prst z drobečim belim laporjem, Levst. (Zb. sp.); — smrečje d. = za nastil razsekavati, Gor.; — gegen Kleingeld auswechseln: denar d., C., Z.; — resolvieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) kleinweise thun: (stopinje) d., kleine Schritte machen, schnell u. mit kleinen Schritten gehen: mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge, Bes.; — d. glas, trillern, Cig., Jan.; pesenco d., trillernd singen, C.; na boben d., auf der Trommel wirbeln, Cig.; — drobiti, schnell reden, Cig.; radebrechen: nemško d., Zv.; kratkočasne d., kurzweilige Anekdoten, Witze zum Besten geben, ZgD.
7059. drobı̑vka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
7060. drobíž, m. coll. kleine Dinge, kleine Stücke, kleine Abfälle u. dgl.; — tudi o malih otrocih: ta drobiž nikoli ne miruje, jvzhŠt.; — das Kleingeld, die Scheidemünze; nimam drobiža, moram izmenjati.
7061. drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
7062. drobnẹ́ti, -ím, vb. impf. beim Gehen kleine und schnelle Schritte machen, trippeln; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Vod. (Pes.); drobnela je kaj ugibično pred mano, LjZv.; konj drobni (beim Passgang), V.-Cig.; zwitschern: ptičice so drobnele po vejicah, Glas.; glasno pojoč in drobneč preleti (lastovica) vaško okrožje, Zv.; — dež doli drobni, ein feiner Regen sprüht herab, Vod. (Izb. sp.); — vino drobni, der Wein perlt, Z.
7063. drǫ́bnica, f. 1) das Kleinvieh (Schafe und Ziegen); Je drobnico pasel, Ji piskal na paš', Vod. (Pes.); — 2) drobníca, der Baum oder die Frucht des Wildobstes, Cig.; die Holzbirne, die Waldbirne, Cig., Jan., M., C.; našel je mlado drobnico in jo cepil, LjZv.; lačnemu človeku je sladka tudi drobnica, Npreg.; — drobnice = necepljene, drobne črešnje, Cig., Jan., C., BlKr.; — = lesnika, C.; — neka oljika, Erj. (Torb.); — 3) drobníca, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), C.; — neka drobna trava, Štrek.
7064. drobnı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Goriš.- Erj. (Torb.).
7065. drobnják, m. 1) der Schnittlauch (allium schoenoprasum), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Erj. (Torb.), Notr.; — 2) die Moorhirse (sorghum vulgare), Erj. (Torb.); — 3) = drobnik (Grauwacke), Cig. (T.).
7066. drobnoglèd, -glę́da, m. das Mikroskop, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
7067. drobǫ̑zən, -zni, f. = drobiž, Erj. (Torb.).
7068. drobtínica, f. dem. drobtina; 1) das Brösel; — drobtinice, gesammelte kleinere Aufsätze, Analekten, Cig.; kleine Notizen in Zeitschriften, nk.; — 2) pl. drobtinice, die Bertramwurz, das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Cig. = materne drobtinice, Medv. (Rok.); — die Raute (ruta), ("ker, kakor pravijo, priraste iz drobtin blagoslovljenega kruha") Fr., SlGor.- C.
7069. drǫ́cati, drǫ̑cam, vb. impf. = drezati, stoßen, stupfen, Erj. (Torb.), BlKr.
7070. drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), Erj. (Torb.).
7071. drǫ́gati, drǫ̑gam, vb. impf. (mit einer Stange) stoßen, Mur., LjZv.; — prim. dregati.
7072. dromlják, m. če meljemo na dromljak, dobimo slabšo moko, ker ni čista od otrobov, Tolm.- Štrek. (Let.); nam. drobnjak?
7073. drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.- Raič ( Kol.).
7074. drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.- C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.
7075. 1. drǫ̑zga, f. die Maische, Jan., DZ., C.; etwas Zerquetschtes, z. B. Obst, Z.; — der Koth: drozga je, es ist kothig, M.
7076. drǫ̑zgati, -am, vb. impf. maischen, quetschen, etwas Weiches zerdrücken, Cig., Jan., C., Dol.; grozdje d., Cig.; s kolom drozgati kaj, ko>Savinska dol.ko>
7077. drozgovȃłnica, f. der Maischkochapparat, DZ.
7078. drȏžci, m. pl. kar vino skozi veho iz soda izmeče, kadar vre, die Spundhefen, jvzhŠt.
7079. dróževčək, -čka, m. dem. hyp. droževec: kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom, LjZv.
7080. 2. drǫ́žica, f. neka riba v Ipavi, Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
7081. drpálež, m. der Lastenträger, ( zaničlj.), ko>Ljubljanska ok.ko>
7082. dȓskəc, -əca, m. der Ampfer (rumex pratensis), Erj. (Torb.).
7083. dŕstelj, m. = drstev 2), Erj. (Torb.).
7084. dŕsten, m. = drstelj, Erj. (Torb.).
7085. dŕstəv, -stva, m. 1) der Kalkspath, krystallinischer Tropfstein, Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — 2) der Kies (razdrobljeno kamenje, pos. pesek v čiščenje bakrene posode), Erj. (Torb.).
7086. drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Erj. (Torb.).
7087. dȓšč, m. = drskač, dreskač, Erj. (Torb.).
7088. dȓščica, f. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Torb.).
7089. drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.
7090. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
7091. drugle, adv., C., pogl. drugde; ( prim. "drgli", Polj., "drgle", Goriš.]).
7092. drugọ̑č, adv. 1) zum zweitenmale, ein anderesmal wieder; — 2) = k letu, ob letu, Ip.- Erj. (Torb.).
7093. drugǫ̑dleh, adv., nam. drugod, ko>pri Idrijiko>.
7094. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
7095. drugováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Gesellschaft leisten, verkehren, nk.; prijazno se s kom d., LjZv.; — 2) Brautführer sein, Cig., Jan., M.
7096. drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
7097. drȗštvọ, n. 1) (po hs.) die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan., nk.; politično d., trgovsko d., pravniško d., nk.; — 2) = druščina, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
7098. drȗzgati, -am, vb. impf. (etwas Weiches) zerdrücken, quetschen, Mik., Dol., Št.; — konj po koritu druzga (nagt), Gor.- Mik.; — pogl. drozgati.
7099. drȗžba, f. 1) = druščina, die Gesellschaft; vesela d., lustige Gesellschaft; — verska d., eine Glaubensgesellschaft, nk.; — die Gemeinschaft, Mur., Cig., Jan.; d. zakonska, d. svetnikov, Cig.; — 2) = društvo 1), die Gesellschaft, der Verein, Cig., Jan.; kmetijska družba, die Ackerbaugesellschaft; delničarska d., die Actiengesellschaft, DZ.; bankovna d., die Bankgesellschaft, DZ.; — tudi: družbà, Kr.- Valj. (Rad).
7100. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).