ko (6.701-6.800)

6701. debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit ( min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.- C.
6702. debelják, m. dicker Mensch, der Fettwanst, Cig., M., C., Trub., Dalm.; velikašem, debeljakom se povsod dobro godi, Zv.
6703. debeljȃnka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
6704. debę̑łka, f. 1) dickes, fettes Weib, Z.; — die Mastkuh, Polj.; — 2) neka hruška, Erj. (Torb.); — 3) = debelača, Navr. (Let.).
6705. debeloglȃvəc, -vca, m. der Dickkopf, Cig., Jan.; kalin d., Preš.
6706. debeloglȃvka, f. 1) die Großköpfige, Cig.; — 2) der Großkopf, der Schwammspinner (liparis dispar), Nov.; — die Raupe des Großkopfes, C.; — 3) mravlja debeloglavka, die großköpfige Zug- oder Visitenameise (atta cephalotes), Erj. (Ž.).
6707. debelozŕnat, adj. grobkörnig, Jan.; debelozrnata koruza se zove debeljača, Slovan.
6708. dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf ( geogr.), Jes.; — der Wortstamm ( gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
6709. decę́mbər, -bra, m. 1) der Monat December; — 2) neka ženska obleka: d. je bil kakor suknja dolg, segal je do kolen in je imel žolte "žnure" vse po sebi, Pjk. (Črt.).
6710. dẹčȃj, m. das Kind, Cig.; jokati se kakor dečaj, Jurč.
6711. dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.
6712. dẹ̑dnik, m. 1) = dedič, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Zb. sp.); — 2) der Herrenpilz (boletus edulis), Erj. (Torb.).
6713. degáti, -ȃm, vb. impf. 1) schleudern, Cig.; d. kaj s pračo, Cig.; — 2) hinundherbewegen, C.; rütteln, Z.; vrata dega, kdor jih ne more precej odpreti, Kr.; d. se, sich balgen, jagen, fangen u. dgl. ( n. pr. o igrajočih otrocih), Cig., M., Kr.; d. se s kom o čem, disputieren, zanken, ogr.- C.; — 3) d. koga, jemandem zusetzen, ihn aneifern, C., M.; — 4) dummes Zeug schwätzen, C.
6714. dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, Trst. (Let. 1875, 85.).
6715. dəhníti, dáhnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga; — = dihniti, einen Athemzug thun; človek dahne v eni uri 1150 krat, Kast. (N. c.); — 2) intr. Dahnejo mu sanje v trudno glavo, Levst. (Zb. sp.); — 3) einen (üblen) Geruch von sich geben, riechen: po vinu d., Cig.; meso že dahne, Z., jvzhŠt.
6716. dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
6717. dẹjáliti, -ȃlim, vb. impf. handeln, wirken, C.; komedijanti igrajo in dejalijo ("djalijo") preoblečeni, Hip. (Orb.).
6718. dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
6719. dẹjȃnski, adj. 1) thatsächlich; dejanska služba (v vojski), der Präsenzdienst, Levst. (Nauk); — 2) praktisch, dejansko vodilo, praktischer Grundsatz, Cig.
6720. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
6721. dekagōn, m. deseterokotnik, das Dekagon, Cig. (T.).
6722. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Gor.).
6723. dẹkláriti, -ȃrim, vb. impf. = deklovati: d. komu, Gor.
6724. dẹklíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) tako se vesti, kakor šega dopušča dekletom, Gor.- DSv.; — 2) k dekletom pohajati, Polj.; — prim. dekličevati.
6725. deklı̑ški, adj. Mädchen-; dekliška šola, die Mädchenschule; po dekliško, nach Mädchenart; — jungfräulich, Cig., Jan.; dekliški stan, der Jungfernstand, Cig.
6726. dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.- Cig. (T.).
6727. dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.- Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
6728. dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.- C.; (menda nam. za — delj).
6729. dẹlovȃnje, n. das Wirken, nk.; pl. delovanja, die Werke, Alas.; — die Einwirkung, vzajemno d., d. enega na drugo, die Wechselwirkung, d. z dotikom, die Contactwirkung, Cig. (T.).
6730. dẹ́lovən, -vna, adj. = delaven, Arbeits-: delovne ure, Arbeitsstunden, Levst. (Cest.); delovni dnevi, Werktage, LjZv., DZ.; delovna kola, der Wirtschaftswagen, Levst. (Pril.); delovno vodstvo, die Betriebsdirection, Cig.
6731. denár, -rja, m. das Geldstück; zlat d., ein Goldstück; — coll. = denarji, das Geld; kovan d., geprägtes Geld; papirnat d., Papiergeld; droben d., Kleingeld; trda, huda je za d., es ist schwer ein Geld zu bekommen; d. zametavati, d. v vodo metati = das Geld zum Fenster hinauswerfen, Cig.; d. odvesti, Geld anbringen, M.; v denar spraviti, zu Gelde machen; ob ves denar sem, ich bin alles Geldes bar; ima denarje, er hat Geld; velike denarje je imel, er hat viel Geld gehabt, jvzhŠt.; ima denarjev na kupe, er hat Geld in Menge; za noben denar, um keinen Preis; — denarji, die Gelder: hranilni denarji, die Depositengelder, DZ.; denar je gospodar, Geld regiert die Welt, Cig.; da ima koza denar, gospa bi ji dejali, Cig.
6732. denárəc, -rca, m. dem. denar; nav. pl. denarci, das Geld: lepe denarce sem zaslužil; Imel bo ko peska d'narcev, Preš.
6733. denárnica, f. 1) die Casse, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; cerkvena d., die Kirchencasse, ZgD.; — 2) = penezokovnica, V.-Cig.
6734. 2. dę̑nka, f. der Vormittag: v denko, vormittags, vzhŠt.- C.
6735. dę́ntelj, f. = denta, Erj. (Torb.).
6736. 2. déra, f. 1) der Dörrboden, pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.
6737. dérəc, -rca, m. = konjederec, Danj. (Posv. p.).
6738. derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Notr.)- Erj. (Torb.).
6739. derę́ža, f. neka črešnja, Erj. (Torb.); — prim. dreža.
6740. dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.
6741. desę̑tək, -tka, m. 1) das Zehntel: Pod Goro ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, er schenkt den Wein gegen Zehnteleinlass aus, BlKr., M.; — = desetina, der Zehent, Jurč. (Tug.); = deseti denar (penez), einst die Abgabe bei Veräußerung eines bäuerlichen Grundstückes, das Laudemium, C., Z.; — die Percentualgebür, Št.; — 2) die Dekade, Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez nekoliko desetkov let, LjZv.
6742. desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.- Valj. (Rad).
6743. desetı̑nski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.
6744. desę́titi, desę̑tim, vb. impf. den Zehent absondern, den Zehent nehmen, verzehenten, Dict., Guts., Cig., Krelj, Trub., Svet. (Rok.); desetite meto in koper, Dalm.
6745. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, ko>Savinska dol.ko>
6746. desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.
6747. dəskà, -è, f. das Brett; koliba iz desak, eine Bretterbude; — das Pflugbrett, Cig., Vrt.; — die Tafel, Cig. (T.); risalna d., das Reißbrett, Jan.; dȇska Št.
6748. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
6749. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Erj. (Torb.).
6750. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
6751. dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.- C.
6752. dẹvę̑r, -rja, m. 1) der Mannesbruder (d. je ženi možev brat), Meg., Ben.- Erj. (Torb.); Erodias zakon prelomi s svojim deverjem, Dalm.; dẹ́ver, gen. dẹ́vera, Mur., Cig., Met., BlKr.; — 2) dẹ́ver, der Beistand und Zeuge der Braut, Mur., C., vzhŠt., BlKr.
6753. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Erj. (Torb.).
6754. devetodȗšnik, m. = srakoper, der Neuntödter (lanius collurio), C., Z.
6755. devę̑tred, * num. = devetdeset, Kor.- Cig., M.; devetred let, Slom.
6756. dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.
6757. dẹvíčina, f. 1) lediges Frauenzimmer, C.; — 2) neka vinska trta, C., Erj. (Torb.); weißer Räuschling, Trumm.
6758. dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Erj. (Torb.).
6759. dę́vžnjak, m. = žep v obleki, ko>Savinska dol.ko>
6760. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
6761. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
6762. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
6763. dežéla, * -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
6764. diagonāla, f. die Diagonale, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. prekotnica.
6765. díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
6766. díčiti, dı̑čim, vb. impf. 1) lobpreisen, ogr.- Mur., Jan.; d. se, sich brüsten, Habd.; — 2) kosen: lepo se dičita ptička dva, Notr.- Z.; — 3) d. koga, kaj, zieren, jemandem, einer Sache zur Zierde gereichen, Cig., nk.
6767. dietētika, f. nauk, kako je treba živeti in se hraniti, die Diätetik.
6768. dı̑gati, -am, vb. impf. fiedeln, Cig.; ( prim. digo, digo: tako se oponaša godenje na gosli).
6769. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Erj. (Torb.).
6770. dihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft hauchen: d. vonj na koga, jemanden anduften, Cig.
6771. dı̑hnik, m. die Ranke (sisymbrium sp.), Erj. (Torb.).
6772. díhniti, dı̑hnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
6773. dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
6774. dijáški, adj. Studenten-, Jan., nk.; dijaško življenje, das Studentenleben, nk.
6775. diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
6776. díməljski, adj. Leisten-: dimeljsko vezilo, das Leistenband (am Körper), V.-Cig.
6777. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Erj. (Torb.).
6778. dı̑mnik, m. 1) der Rauchfang, der Schornstein; — 2) neka vinska trta, Erj. (Torb.); rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.
6779. dimovȃnje, n. das Rauchmachen, das Rauchen: tobakovo d., Jurč.
6780. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
6781. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
6782. dírjati, -am, vb. impf. 1) rennen; V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, Npes.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; dirjaje, in vollem Laufe; — traben, Mur., Cig.; — 2) rennen lassen: Konjič pravi: Dirjaj mene, Npes.-K.
6783. díšȃvka, f. neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.).
6784. dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
6785. dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
6786. divı̑n, m. das Wollkraut, der Himmelbrand (verbascum thapsus), C., Medv. (Rok.), Goriš., Št., Kor.- Erj. (Torb.).
6787. divjáka, f. die Holzbirne, die Feldbirne, Cig., C.; divja črešnja, hruška, Erj. (Torb.), Notr.; — neka trta, Erj. (Torb.).
6788. divjáški, adj. einem Wilden angemessen, wild, rohgesittet; po divjaško se vesti.
6789. divjȃštvọ, n. die Wildheit, die Rohheit; v stare čase je bilo žolnirjem dovoljeno vsako divjaštvo in hudodelstvo, LjZv.
6790. dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
6791. dláčən, -čna, adj. haarig; Ezav je bil ves dlačen in kosmat, Ravn.; dlačni snutek, die Pohle, die Pohlkette (bei den Sammtwebern), V.-Cig.
6792. dláka, * f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig. ^*; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!
6793. dlę́skniti, dlę̑sknem, vb. pf. einen Schnalzlaut oder einen ähnlichen Laut hervorbringen; d. z jezikom, s prsti.
6794. dlétọ, n. das Stemmeisen, der Meißel; žlebasto d., der Hohlmeißel, Cig.; pilarsko d., der Raspelmeißel, Cig.; — das Schweifeisen der Schuhmacher, Cig.
6795. dnę̑vnik, m. 1) pl. dnevniki, die Tagfalter, Erj. (Ž.), Cig. (T.); — 2) das Tagblatt, eine täglich erscheinende Zeitung, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) das Tagebuch, Mur., Cig., Jan., nk.; das Journal ("knjiga, v katero se zabeležki pišejo dan za dnevom"), Levst. (Nauk); stanovni d., das Etatsjournal, DZ.; — 4) = koledar, ogr.- C.
6796. dnı̑čka, f. = lakotnica, teščina, die Dünnung des Körpers, ogr.- C.
6797. 2. dnína, f. 1) das Manneswerk (kolikor človek na dan storiti more), V.-Cig.; das Tagewerk: dnino opraviti, Ravn.; po dninah hoditi, tagewerken, Vrt.; — der Morgen (Juchart), V.-Cig.; — 2) der Taglohn, Mur., Cig., Jan., nk.; dati po desetici dnine, Ravn.; na dnine v službo stopiti, Vod. (Nov.); — das Tagegeld, das Diurnum, Cig., Jan., C., DZ., nk.; — die Diäten, Cig., Jan., nk.
6798. dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.
6799. dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle ( mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.- Mik. (V. Gr. IV. 254.).
6800. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).