ko (6.201-6.300)

6201. bȓnje, n. die Dammerde, C.; — der Koth, Goriš.).
6202. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
6203. brodovíta, f., nam. dobrovita, Štrek. (LjZv.).
6204. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Erj. (Torb.).
6205. bróskəv, -kve, f. = broskva, Goriš.).
6206. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
6207. brȏskvast, adj. blumenkohlartig, Erj. (Min.).
6208. brȏzər, adv., Erj. (Torb.); pogl. blagor.
6209. brozerováti, -ȗjem, vb. impf., Erj. (Torb.); pogl. blagorovati.
6210. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
6211. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
6212. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
6213. bŕsən, -sna, adj., Cig., M.; pogl. brsten.
6214. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
6215. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
6216. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
6217. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Erj. (Torb.).
6218. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
6219. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Torb.).
6220. br̀šč, bŕšča, m. das gemeine Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium) Cig., Jan., C., Medv. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — divji b., der Pastinak (pastinaca sativa), Erj. (Torb.).
6221. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Erj. (Torb.).
6222. brščína, f. neka vinska trta, Goriš.)- Erj. (Torb.).
6223. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
6224. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
6225. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
6226. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
6227. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
6228. brȗzgalica, f. = bruzga, Erj. (Torb.), C.
6229. brȗzovka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
6230. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
6231. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
6232. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
6233. brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
6234. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
6235. bȓzla, f. die Ratsche, Erj. (Torb.).
6236. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Erj. (Torb.).
6237. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
6238. bubȗnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
6239. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
6240. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
6241. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
6242. bȗčman, m. der Dickkopf, Jan.
6243. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
6244. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
6245. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
6246. búdina, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
6247. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
6248. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
6249. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
6250. búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Erj. (Torb.).
6251. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
6252. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
6253. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
6254. bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).
6255. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
6256. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
6257. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
6258. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
6259. bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Goriš.); — prim. budla.
6260. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
6261. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
6262. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
6263. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., ko>Savinska dol.ko>
6264. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
6265. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
6266. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
6267. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
6268. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Erj. (Torb.); = vrša, Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
6269. búskniti, bȗsknem, vb. pf. mit Geräusch fallen, plumpen: na koga b., jemanden anfallen, C.
6270. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
6271. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
6272. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
6273. bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.
6274. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
6275. bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
6276. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
6277. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
6278. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
6279. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
6280. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
6281. butoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf (mlada žaba), Erj. (Torb.).
6282. butolę̑nka, m. neko jabolko, Erj. (Torb.).
6283. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
6284. búža, f. 1) ein kleines Thierchen oder Ding, C.; — 2) der Kretin, ko>Savinska dol.ko>
6285. búžəlj, -žlja, m. neko jabolko, C.
6286. bužína, f. = lupina, Tolm., Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
6287. búžiti, -im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Erj. (Torb.); — prim. bužina.
6288. bȗžkati, -am, vb. impf. = bužiti, bužgati: koruzo b., Gor.).
6289. bȗžnica, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
6290. cȃdra, f. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- SlN.; — prim. candra.
6291. 2. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.
6292. cafudráti, -ȃm, vb. impf. nekaj omašnega težko nesti, Levst. (Rok.); — prim. cefedrati.
6293. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
6294. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
6295. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Kres; — prim. cencati.
6296. cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
6297. cániti, cȃnem, vb. pf. = kaniti, Kres; — prim. capniti.
6298. cȃnjati, -am, vb. impf. tröpfeln, kleinweise fließen, C., Kres.
6299. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Erj. (Torb.), Vrtov.
6300. 1. cápa, f. der Fetzen, der Lappen; — ein schlechtes Kopf- oder Sacktuch, vzhŠt.