ko (6.168-6.267)

6168. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Gor.)- DSv., Zora.
6169. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Gor.)- DSv.
6170. brínovka, f. 1) eine sehr starke Hacke (Haue), die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.).
6171. brisáč, m. der Wischer, Cig.; der Wischkolben, Cig.
6172. brísati, brı̑šem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
6173. brı̑slja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
6174. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
6175. brı̑tof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.
6176. brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Goriš.)- Erj. (Torb.).
6177. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.
6178. bríža, f. die Graupe (= babje pšeno, sodrag), Erj. (Torb.).
6179. bríždžati, -ím, vb. impf. = brizgati, spritzen: mleko iz vimena briždži, C.
6180. 1. bȓk, m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden ( z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
6181. 2. bȓk, m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
6182. 1. bŕka, f. 1) ime ovci ( Z.), ali kobili, kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
6183. bŕkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, Erj. (Torb.).
6184. 1. bŕkati, bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.
6185. 2. bŕkati, bȓkam, vb. impf. igrati z brkalicami, Erj. (Torb.).
6186. bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß ( zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.
6187. brkljarı̑ja, f. 1) das Gerümpel, der Plunder; — 2) = homatija: idita nekaj časa služit, da se ta brkljarija nekoliko poleže, Andr.
6188. brklję̑vje, n. coll. die Stümpfe an abgeästeten Bäumen, C.; das Stummelwerk, C.; — das Gerümpel, ko>Savinska dol.ko>
6189. 2. brlẹ́ti, -ím, vb. impf. = brneti, ratschen, Goriš.)- Erj. (Torb.); sausen: brljica brli, Erj. (Torb.).
6190. brlẹ̑vka, f. die Ratsche, Erj. (Torb.).
6191. 2. bȓlez, m. der Kreisel, Tolm.- Erj. (Torb.).
6192. bȓlja, f. der Kreisel, (brla), Erj. (Torb.).
6193. bȓljica, f. dem. brlja; der Kreisel, brljica ("brlica") brli, Goriš.)- Erj. (Torb.).
6194. brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.
6195. brljȗzgast, adj. sehr kothig, schlackerig, Cig.
6196. brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.
6197. brljúzgniti, brljȗzgnem, vb. pf. jemandem eine Maulschelle geben: b. koga, Cig., Jan.
6198. bȓncati, -am, vb. impf. summen: muhe okoli obraza brncajo, C.
6199. 1. bȓnja, f. 1) črna zemlja, die Dammerde, Jan., C.; — 2) pl. brnje, nesnaga na životu, bodi si na človeškem, bodi si na živalskem, Erj. (Torb.); blato na glavi majhnega deteta, Erj. (Torb.).
6200. 1. bŕnjav, adj. = umazan, blaten, Erj. (Torb.).
6201. bȓnje, n. die Dammerde, C.; — der Koth, Goriš.).
6202. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
6203. brodovíta, f., nam. dobrovita, Štrek. (LjZv.).
6204. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Erj. (Torb.).
6205. bróskəv, -kve, f. = broskva, Goriš.).
6206. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
6207. brȏskvast, adj. blumenkohlartig, Erj. (Min.).
6208. brȏzər, adv., Erj. (Torb.); pogl. blagor.
6209. brozerováti, -ȗjem, vb. impf., Erj. (Torb.); pogl. blagorovati.
6210. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
6211. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
6212. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
6213. bŕsən, -sna, adj., Cig., M.; pogl. brsten.
6214. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
6215. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
6216. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
6217. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Erj. (Torb.).
6218. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
6219. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Torb.).
6220. br̀šč, bŕšča, m. das gemeine Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium) Cig., Jan., C., Medv. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — divji b., der Pastinak (pastinaca sativa), Erj. (Torb.).
6221. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Erj. (Torb.).
6222. brščína, f. neka vinska trta, Goriš.)- Erj. (Torb.).
6223. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
6224. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
6225. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
6226. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
6227. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
6228. brȗzgalica, f. = bruzga, Erj. (Torb.), C.
6229. brȗzovka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
6230. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
6231. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
6232. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
6233. brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
6234. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
6235. bȓzla, f. die Ratsche, Erj. (Torb.).
6236. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Erj. (Torb.).
6237. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
6238. bubȗnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
6239. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
6240. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
6241. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
6242. bȗčman, m. der Dickkopf, Jan.
6243. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
6244. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
6245. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
6246. búdina, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
6247. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
6248. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
6249. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
6250. búhav, adj. b. je sod, ako diši po plesni, pa tudi vino, ki se je spravilo v tak sod, Erj. (Torb.).
6251. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
6252. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
6253. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
6254. bujíca, f. 1) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.; bújica, Navr. (Let.); — 2) der Abzugsgraben, C.; bujice, Furchen in der Straße (= prekopi), Levst. (Cest.).
6255. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
6256. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
6257. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
6258. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
6259. bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Goriš.); — prim. budla.
6260. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
6261. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
6262. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
6263. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., ko>Savinska dol.ko>
6264. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
6265. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
6266. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
6267. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Erj. (Torb.); — prim. bužiti.