ko (6.101-6.200)

6101. 1. brávka, f. das Schaf, Cig., M., Št.).
6102. brávski, adj. 1) Schöpsen-, M., Notr.; — 2) Schweine-, C.; bravsko meso, vzhŠt.; — 3) bravska jed, eine Fleischspeise, bravski žganci, mit Speck abgemachter Sterz, C.
6103. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
6104. brázditi, -im, vb. impf. Furchen ziehen, pflügen, Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod. (Pes.); cannelieren, Cig. (T.).
6105. bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.
6106. brbotiti, -im, vb. pf. = brbutiti: b. koga, C.
6107. brbútiti, -ȗtim, vb. pf. = telebiti: stoßen, na tla b. koga, Jsvkr., GBrda.
6108. bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.
6109. bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.
6110. bȓčək, -čka, m. dem. 2. brk; der Kreisel, Erj. (Torb.).
6111. brdȃvski, adj. grob: sina Filipa je imenoval po brdavsko kmetsko Lipeta, Jurč.
6112. bŕdək, -dka, adj. 1) stattlich, hübsch, schmuck, C., Navr. (Let.); — 2) stark, schnell, C.; — 3) aufgeweckt, fleißig, brav, C., Erj. (Torb.); — nav. brhek.
6113. bŕdiga, f. neka psovka, C., Pjk. (Črt.); — prim. berdiga.
6114. brę̑cati, -am, vb. impf. mit Glocken spielen, C.; = brencati, Goriš.); — prim. brencati.
6115. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
6116. bredúsati, -am, vb. impf. im Kothe waten, C.
6117. brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
6118. bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.
6119. brẹ́gniti, brẹ̑gnem, vb. pf. aufleuchten: solnce bregne skozi oblake, Trst. (Let.); — prim. breckati se, brezeti.
6120. bregúše, f. pl. = brageše, bregeše, SlGor.- C.; — kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost.
6121. brehȃvəc, -vca, m. človek, kateri vedno breha in kašlja, Gor.).
6122. brehútati, -tam, -čem, vb. impf. husten, ( pos. o konjih), C.
6123. brẹ́ja, adj. trächtig; jezen kakor breja mačka, Št.
6124. 1. brèk, -éka, m. der Jagdhund, C., Erj. (Torb.); — iz it. bracco.
6125. brę́kanica, f. die Garteneberesche (sorbus domestica), Erj. (Torb.).
6126. brekáš, m. kozje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
6127. brekúlja, f. 1) der Mehlbaum (sorbus aria), Goriš.)- Erj. (Torb.); die Frucht des Elsebeerbaumes, die Atlasbeere, Jan., Tuš. (R.).
6128. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
6129. bremę̑njak, * m. großer Rückenkorb, M.
6130. 1. brę́ncəlj, -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Goriš.)- Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
6131. brę́nčati, -ím, vb. impf. summen: muha mi brenči okolo ušes; schnurren: kolovrat brenči; tönen (o strunah).
6132. 2. brę̑nka, f. 1) das Weinfass, Mur., C.; — 2) = breka, Medv. (Rok.); — 3) neka hruška, Erj. (Torb.); — prim. 1. brencelj.
6133. brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.- Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Erj. (Torb.).
6134. brésa, f. živa bresa, der feiste Donnerstag, Cig., C., Gor.- Erj. (Torb.); kos mesa pa bokal vina, pa je živa bresa, Z.; — iz it. giovedi grasso, Erj. (Torb.)  Let. 1880, 215.
6135. 2. bréskəv, -kve, f. = broskva: zelen kakor breskev, GBrda.
6136. brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
6137. brẹ̑šəc, -šca, m. = bršljin, C.
6138. brẹ̑šək, -ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo liso), Erj. (Torb.).
6139. brẹ̑ška, f. črna ovca na čelu in okolo gobca bela, Erj. (Torb.).
6140. brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Erj. (Torb.).
6141. brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
6142. brẹ́zast, adj. der Birke ähnlich: brezasto oko = belo oko, Dol.; brezasto gledati = pisano gledati, scheel blicken, Cig.; — gestreift (o govedi in kozah).
6143. brezdnína, f. = brezdno: A srce človeško je brezdnina, Levst. (Zb. sp.).
6144. brézdnọ, n. = brezden; pije kakor bi vlival v brezdno, er sauft wie ein Loch, Cig.; ( nav. brezno).
6145. 1. brézən, -zna, m. = 1) brezden; — 2) eine sehr tiefe Stelle im Wasser, Goriš.).
6146. 2. brẹ́zən, -zna, m. 1) der Monat März, Meg., Zilj.- Jarn. (Rok.); kar v breznu zraste, april pobrije, Guts.; — tudi: der April, Št.); "kadar uže breza teče", C.; brezen vsako uro jezen, C.; ali: brezen je desetkrat na dan jezen, Št.- Cig.; — 2) die Brunft (der Katzen), Cig., C.; — das Scherzen (Laufen u. Schreien) der Kinder, M., C.
6147. brezglàv, -gláva, adj. kopflos, Jan.
6148. brezglȃvəc, -vca, m. der Kopflose, Cig., Jan.; brezglavci, kopflose Thiere ( zool.), Cig. (T.).
6149. brezglávən, -vna, adj. kopflos, Jan., Cig., nk.
6150. brezglávnost, f. die Kopflosigkeit, Jan., Cig.; nk.; — die Ungelehrigkeit, M.
6151. brẹ̑zjiče, n. dem. brezje; junger Birkenwald, Mur., Cig.; Večkrat grem jaz v bukovje, V hojčje, hrastje, brezjiče, Danj. (Posv. p.).
6152. brẹ́znati se, -am se, vb. impf. 1) brünftig sein (o mačkah), Cig., C., M., vagabundieren, unzüchtige Händel haben, C.; — schreiend und umherspringend scherzen (o otrocih), M.
6153. brezozírən, -rna, adj. 1) = brezobziren, Cig., Jan., C.; — 2) beziehlos, Cig. (T.); absolut: brezozirna večina, DZ.; brezozirna visokost, absolute Höhe, Jes.
6154. brezȗməc, -mca, m. der Dummkopf, Mur.
6155. brezúmnež, m. der Dummkopf, Cig.
6156. brezȗp, m. die Hoffnungslosigkeit: b. prihodnjih dni, Preš.; b. ljubezni, Levst. (Zb. sp.); Devojko popade groza, brezup, Levst. (Zb. sp.).
6157. brẹžȃnka, f. 1) die Uferbewohnerin, Cig.; — 2) neko vino iz tržaške okolice.
6158. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
6159. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
6160. brgę́še, f. pl., Goriš. in Erj. (Torb.); pogl. brageše, bregeše.
6161. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
6162. brída, f. neka ptica, Erj. (Torb.).
6163. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
6164. brídən, -dna, adj. scharf: nož, kosa, C., Z.; — bitter, C.
6165. brijȃva, * f. "žganje s poprom pomešano", Pjk. (Črt.).
6166. brı̑kež, m. "kozje ime", Erj. (Torb.).
6167. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
6168. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Gor.)- DSv., Zora.
6169. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Gor.)- DSv.
6170. brínovka, f. 1) eine sehr starke Hacke (Haue), die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.).
6171. brisáč, m. der Wischer, Cig.; der Wischkolben, Cig.
6172. brísati, brı̑šem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
6173. brı̑slja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
6174. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
6175. brı̑tof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.
6176. brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Goriš.)- Erj. (Torb.).
6177. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.
6178. bríža, f. die Graupe (= babje pšeno, sodrag), Erj. (Torb.).
6179. bríždžati, -ím, vb. impf. = brizgati, spritzen: mleko iz vimena briždži, C.
6180. 1. bȓk, m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden ( z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
6181. 2. bȓk, m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
6182. 1. bŕka, f. 1) ime ovci ( Z.), ali kobili, kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. brke, = brki, der Schnurrbart.
6183. bŕkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, Erj. (Torb.).
6184. 1. bŕkati, bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.
6185. 2. bŕkati, bȓkam, vb. impf. igrati z brkalicami, Erj. (Torb.).
6186. bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß ( zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.
6187. brkljarı̑ja, f. 1) das Gerümpel, der Plunder; — 2) = homatija: idita nekaj časa služit, da se ta brkljarija nekoliko poleže, Andr.
6188. brklję̑vje, n. coll. die Stümpfe an abgeästeten Bäumen, C.; das Stummelwerk, C.; — das Gerümpel, ko>Savinska dol.ko>
6189. 2. brlẹ́ti, -ím, vb. impf. = brneti, ratschen, Goriš.)- Erj. (Torb.); sausen: brljica brli, Erj. (Torb.).
6190. brlẹ̑vka, f. die Ratsche, Erj. (Torb.).
6191. 2. bȓlez, m. der Kreisel, Tolm.- Erj. (Torb.).
6192. bȓlja, f. der Kreisel, (brla), Erj. (Torb.).
6193. bȓljica, f. dem. brlja; der Kreisel, brljica ("brlica") brli, Goriš.)- Erj. (Torb.).
6194. brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.
6195. brljȗzgast, adj. sehr kothig, schlackerig, Cig.
6196. brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.
6197. brljúzgniti, brljȗzgnem, vb. pf. jemandem eine Maulschelle geben: b. koga, Cig., Jan.
6198. bȓncati, -am, vb. impf. summen: muhe okoli obraza brncajo, C.
6199. 1. bȓnja, f. 1) črna zemlja, die Dammerde, Jan., C.; — 2) pl. brnje, nesnaga na životu, bodi si na človeškem, bodi si na živalskem, Erj. (Torb.); blato na glavi majhnega deteta, Erj. (Torb.).
6200. 1. bŕnjav, adj. = umazan, blaten, Erj. (Torb.).